V državnem zboru večurna razprava o prodaji NLB, a sklepov o tem očitno ne bo, ker globoka država še vedno ljubosumno čuva svoj »bankomat«

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

DZ je začel izredno sejo z razpravo o domnevni škodi zaradi prepozne prodaje NLB. Konec leta 2017 bi za banko iztržili več, pravijo v opozicijskih SNS, NSi in SDS, kjer za zamudo krivijo prejšnjo vlado. Kot so izračunali, bi bila v primeru pravočasne prodaje kupnina za največjo slovensko banko za vsaj 460 milijonov evrov višja.

 

V opoziciji bi želeli priporočiti vladi in pristojnim organom, naj se preišče in ugotovi odgovornost prejšnje vlade pod vodstvom Mira Cerarja za škodo, ki je nastala, ker Slovenija NLB ni prodala do konca leta 2017, kot se je ob njeni sanaciji zavezala Evropski komisiji, pač pa po metodi prve javne ponudbe 65 odstotkov delnic šele v začetku letošnjega novembra.

O tem so že prejšnji teden razpravljali člani odbora DZ za finance. Na koncu niso podprli predloga sklepa, zato ta tudi ni predviden po razpravi na današnji plenarni seji DZ.

»Kdo bo to pobasal v žep?«

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je uvodoma v imenu predlagateljev opozoril, da smo prvo napako storili že s tem, ko smo banko sploh začeli prodajati, druga pa je bila, ko smo jo prodali pod ceno. Zdaj bomo zanjo dobili kakšno milijardo evrov, njena vrednost pa je med sedem in deset milijard evrov. "Kdo bo to pobasal v žep?" je vprašal.

Če bi do prodaje prišlo v času vlade, ki bi jo vodil Janez Janša, bi bila NLB prodana za primerno ceno in ne pod ceno, je ocenil Anže Logar (SDS). Naštel je tudi krivce za to, kot je dejal, da se nekaznovano z lopato meče državni denar v ogenj. To so Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan, ki "banke niso prodali v prvem poskusu, ko so bile cene bank na trgu 20 odstotkov višje kot v času prodaje", je dejal.

Dosežena cena za delnico NLB je bila po njegovih besedah nižja tudi zato, ker je prejšnja vlada na vsak način želela razpršeno lastništvo. "Vzeli so vam približno 400 milijonov evrov ali 200 evrov na vsakega izmed nas," je o omenjeni trojici dejal Logar in vprašal, ali so za to odgovarjali? "Eden je zunanji minister, drugi je obrambni minister, tretji pa je predsednik hiše demokracije," si je odgovoril.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je zatrdil, da je postopek prodaje NLB potekal v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu, pri čemer je moral holding slediti strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo je potrdil DZ. Postopek je stekel že leta 2016, a vlada je lani prodajo ustavila, saj je ocenila, da cenovni razpon ni primeren.

V letos novembra izvedenem postopku prodaje NLB je bila dosežena nižja cena za delnico, vendar pa vlada po Dragonjevih besedah ni mogla predvideti, kakšne bodo razmere na kapitalskem trgu več kot leto dni pozneje. "Finančni trgi so nepredvidljivi, zato je težko določiti, kdaj je najbolj primeren čas za prodajo," je dejal.

Za razpravo o domnevni škodi zaradi zamude pri prodaji NLB so si poslanci na današnji izredni seji odmerili dobrih sedem ur časa.

Dr. Anže Logar: Cerar, Židan in Erjavec so odgovorni za prepozno in prenizko prodajo NLB

V nadaljevanju objavljamo predstavitev priporočila, ki jo je podal dr. Anže Logar, poslanec SDS in v prejšnjem mandatu predsednik bančne preiskovalne komisije.

DR. ANŽE LOGAR: NLB je prodana, NLB večinsko ni več slovenska, pa časopisi še vedno izhajajo, internet še vedno dela, življenje nemoteno teče naprej, kar je neverjetno, glede na to, kaj smo slišali večkrat v tej državi, ne nazadnje tudi v tem parlamentu. Po vsej kolobociji s prodajo državne lastnine in predvsem NLB bi človek mislil, da se bo po prodaji NLB v Sloveniji zgodil vesoljni potop, pa se ni – nič protestov, nobenih izgredov, nič protestnih sestopov z nadkoalicijske funkcije. Razumljivo, prodaja se je izvršila pod levo, skrajno levo vlado. Predstavljajte si reakcijo v primeru, da bi do te prodaje prišlo pod vlado Janeza Janše. Danes bi imeli tu Pariz, pa bi bila NLB prodana za primerno ceno, ne pa pod ceno.

V banko smo davkoplačevalci v zadnjih 25 letih zmetali 4 milijarde evrov. Prodali smo jo za 600 milijonov evrov. Kdo je kriv za to? V to banko smo pred petimi leti zmetali 1 milijardo in pol pa smo jo prodali za dva in polkrat manj, kot smo dali samo za sanacijo slabih naložb v tej banki. Da malce ponazorim s primerom iz vsakdanjega življenja, ki bo davkoplačevalcem bolj razumljiv. Predstavljajte si, da imate avto, ki mu je zaribal motor. Peljete ga na servis, to vas stane 1.500 evrov, potem pa ga čez nekaj mesecev prodate za 600 evrov. Kdo izmed vas bi to naredil? Mislim, da nihče.

Kdo je to naredil s stotisočkrat višjimi zneski, kdo? Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan! Dvakrat. Prvič leta 2015, ko ste tukaj v državnem zboru sprejeli strategijo upravljanja z naložbami in predvideli razpršeno lastništvo. Mi smo na to že takrat opozorili, naj vam samo citiram besede poslanca mag. Marka Pogačnika ob predstavitvi, s katerimi je pospremil sprejem te strategije, ki je bila podlaga za prodajo NLB. Dejal je, citiram: "Največje razočaranje v samem dokumentu je vsekakor razpršeno lastništvo. Za razpršenim lastništvom sta vlada Mira Cerarja in koalicija SMC, SD in DeSUS dokazali, da želita imeti moč in vpliv v podjetjih še naprej, ne nazadnje pa razpršeno lastništvo pomeni tudi bistveno manjše kupnine za slovenski državni proračun." Opozarjali smo vas, pa niste prisluhnili. Samo zato, ker ste na vsak način želeli v NLB razpršeno lastništvo, je bila cena, ki smo jo iztržili za NLB, 25 odstotkov nižja. Samo zato, da bi z banko lahko še potem upravljali, so vas torej Cerar, Erjavec in Židan prikrajšali za 250 milijon evrov ali 125 evrov na posameznika, ker ti trije niso banke prodali v prvem poizkusu, ko so bile cene bank na trgu 20 odstotkov višje kot v času prodaje, ste izgubili še dodatnih 20 odstotkov vrednosti. Torej, iz naslova teh dveh političnih odločitev so vam Cerar, Erjavec in Židan vzeli približno 400 milijonov evrov ali 200 evrov na vsakega izmed nas.

Ali so odgovarjali? Eden je zunanji minister, eden obrambni minister, oba državotvorna resorja, tretji pa je predsednik hiše demokracije.

Drage davkoplačevalke in davkoplačevalci, ali boste dopustili iz leta v leto, iz garniture v garnituro – no, saj je ves čas ena in ista garnitura –, da se nekaznovano z lopato meče državni denar v ogenj? Predlagatelji te seje menimo, da tega ne smemo narediti, zato smo tudi predlagali, da bi morali pristojni organi v tem primeru raziskati politično in odškodninsko odgovornost omenjenih treh, ki so omogočili, da smo NLB za bistveno premajhno ceno prodali tujim lastnikom.

nazaj na vrh