V breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu ležijo slovenske žrtve – pripadniki Slovenske narodne vojske Izpostavljeno

Zasuta jama pod Macesnovo Gorico na Kočevskem Rogu (še preden so se začele sedanje raziskave in izkop vhoda), kjer ležijo žrtve povojnega poboja (maja in junija 1945). Jamo so po poboju komunistični morilci razstrelili, da bi prikrili svojo zločinsko raboto. Foto: Wikipedia Zasuta jama pod Macesnovo Gorico na Kočevskem Rogu (še preden so se začele sedanje raziskave in izkop vhoda), kjer ležijo žrtve povojnega poboja (maja in junija 1945). Jamo so po poboju komunistični morilci razstrelili, da bi prikrili svojo zločinsko raboto. Foto: Wikipedia

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je danes predstavila doslej opravljena dela in raziskave na območju brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Rezultati raziskav potrjujejo pričevanja nekaterih preživelih, ki so se uspeli rešiti, da gre za morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov. Se pravi, da gre za kruto umorjene domobrance, ki so se ob koncu vojne uradno preimenovali v Slovensko narodno vojsko. Ukaz za njihovo likvidacijo je po izdajalski vrnitvi v Jugoslavijo, izdal jugoslovanski komunistični diktator Josip Broz Tito v soglasju z Edvardom Kardeljem ter drugimi komunističnimi voditelji. V praksi so poboje izvršile partizanske enote KNOJ-a skupaj z Ozno.

Spomnimo. Povojni poboji so izraz za izvensodne pomore vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji. Izraz predstavlja povojne komunistične revolucionarne čistke imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo na čelu z Josipom Brozom Titom.

Pomembno vlogo sta pri tem odigrala tudi slovenska komunistična voditelja Edvard Kardelj in Boris Kidrič. Prvi je tako iz Beograda drugemu (kot takratnemu predsedniku slovenske socialistične republiške vlade) v posebni depeši 25. junija 1945 naročil, naj pospešijo "čiščenje" v Sloveniji. Se prav, naj pospešijo poboje resničnih in namišljenih političnih nasprotnikov.

Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 750 množičnih grobišč oziroma morišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je javno pričelo šele po slovenski osamosvojitvi oziroma po koncu enopartijskega režima.

Po besedah predsednika komisije Jožeta Dežmana ni znano, da bi bile slovenske žrtve še v kakšnem drugem grobišču v Kočevskem rogu. Tako domnevajo, da bi bili lahko v jami posmrtni ostanki 1500 Slovencev, pri katerih je v popisu žrtev vojne in revolucije inštituta za novejšo zgodovino navedena lokacija Kočevski rog. Bi pa lahko bili v jami posmrtni ostanki še več žrtev, za katere se ne ve, kje so končali, so pa na seznamu 13.500 domobrancev, ki so bili umorjeni po vojni. Se pravi, da gre večinoma za pripadnike Slovenske narodne vojske, ki so se že takrat borili za demokratično in svobodno Slovenijo, kot je pred leti dejal pokojni Ivan Oman.

Po navedbah Uroša Koširja, ki je vodil arheološke raziskave leta 2017, so arheologi idrijskega arheološkega podjetja Avgusta opravili detektorske preglede na štirih lokacijah morišč v Kočevskem rogu, vse najdene predmete so označili, oštevilčili in dokumentirali lokacije, kjer so jih našli. Gre za osebne predmete, dele oblačil in opreme, žice, tulce, naboje, kar jim je pomagalo tudi pri interpretaciji dogodkov. Prav tako so del predmetov našli že v terenski raziskavi, ki jo je opravil Mitja Ferenc s študenti leta 2004.

Kot je dejal Košir, so med najdenimi predmeti pri jami pod Macesnovo gorico tudi slovenski predmeti, denimo slovenske svetinjice, ter domobranske kokarde. Glede na to bo po Dežmanovih besedah Macesnova gorica v prihodnje verjetno postala spominsko mesto za po vojni umorjene Slovence. Vprašanje je tudi, ali se bo tukaj razvilo obredno mesto, kot je nastalo pod Krenom, kjer pa ni slovenskih žrtev. A trenutno na območju še potekajo dela. Ljudem pa zaradi njihove varnosti odsvetujejo, da bi se ob bližnjem dnevu spomina na mrtve odpravili tja oz. naj vsakem primeru ostanejo za zaščitno mrežo.

V letošnjem letu so naredili dostopno rampo, uredili delovno ploščad ob jami, pri strani pa se je odprl vhod v stranski rov. Po besedah Marka Kljuna, direktorja Komunale Kočevje, ki je izvajala izkop kamnine, so iz celotnega območja doslej izkopali okoli 3000 kubičnih metrov materiala. Kot je pojasnil speleolog Andrej Mihevc, so namreč jamo - po pričevanjih v začetku 60 let - z miniranji zasuli z večjo količino kamnine. Zato ne pričakujejo enotne gmote trupel, točno tudi ni jasno, ali gre le za eno brezno ali obstaja še eno v Ušivih jamah.

Po Kljunovih besedah so dela začeli avgusta, 5. oktobra pa so naleteli na prve posmrtne ostanke. Sodelovali so tudi pripadniki posebne enote policije s kriminalističnim svetnikom Pavlom Jamnikom. Slednji je dejal, da so, ko so se pojavili prvi človeški ostanki, dela ustavili, da je policija lahko opravila prvi t. i. kriminalistično tehnični pregled. "Toliko časa, dokler obstaja vsaj teoretična možnost, da živi še kdo, ki je bil pri tem udeležen, toliko časa policija naredi na krajih teh kaznivih dejanj vse, kot na krajih drugih kaznivih dejanj, ki so se zgodila danes ali včeraj," je poudaril.

Po Dežmanovih navedbah so predmeti, ki so jih našli, trenutno v depoju, za katerega skrbi podjetje Avgusta. Upa, da jih bo prevzel kakšen muzej. Kar pa zadeva posmrtne ostanke, je po njegovih besedah letos v sporazumu med Mestno občino Ljubljana in vlado za te žrtve določeno pogrebno polje v Ljubljani. "Tukaj z zanimanjem čakamo na rešitev," je dejal Dežman, ki je napovedal, da bodo v teh dneh predsednika vlade Marjana Šarca vprašali, kakšne načrte ima vlada s komisijo.

nazaj na vrh