Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija (foto: arhiv Demokracije) Simbolična fotografija (foto: arhiv Demokracije)

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti več členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je tudi izpodbijal državni svet.

 

Neustavni 4. člen zakona o določitvi volilnih enot določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ. Ugotovili so namreč, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika in se še povečuje, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.

Ustavni sodniki so pri tem primerjali podatke o številu volilnih upravičencev v volilnih okrajih za državnozborske volitve leta 2011 in 2014 ter ugotovili, da je imel na primer leta 2011 najmanjši volilni okraj (Hrastnik) v volilni imenik vpisanih 8.527 volivcev, največji volilni okraj (Grosuplje) pa 30.381 volivcev. Leta 2014 so bile te razlike še večje.

Odločitev o neustavnosti člena so ustavni sodniki sprejeli z osmimi glasovi za in enim proti. Proti je glasovala Špelca Mežnar. Pri tem je ustavno sodišče tudi pojasnilo, zakaj se ni odločilo za razveljavitev člena. Kot so zapisali, bi razveljavitev pomenila, da območja volilnih okrajev ne bi bila določena, kar pa bi onemogočilo izvedbo morebitnih volitev.

Državni svet je izpodbijal tudi 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92. in 93. člen zakona o volitvah v DZ, ker je menil, da so med drugim v nasprotju s petim odstavkom 80. člena ustave, ki pravi, da morajo imeti volivci odločilen vpliv na dodelitev poslanskih mandatov. Za 7., 42., 43. in 44. člen je ustavno sodišče soglasno ugotovilo, da niso neustavni.

Ustavnosti 90., 92. in 93. člena ustavno sodišče ni presojalo, ker je ocenilo, da je dovolj presojati drugi odstavek 91. člena, ki govori o tem, kateri kandidati z liste so izvoljeni v DZ. Ustavno sodišče je pri tem ugotovilo, da izpodbijani člen ni neustaven, ker zagotavlja odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom, saj o tem, kdo bo izvoljen, odločajo volivci, ne pa predlagatelj liste kandidatov.

Ustavni sodniki so pri presoji odločilnega vpliva volivcev tudi menili, da izbira konkretnega volilnega sistema, vključno z načinom personalizacije - tudi take, ki bi zagotavljala večji vpliv posameznemu volivcu -, spada v prosto polje zakonodajalca in ni stvar presoje ustavnega sodišča.

Glede 91. člena so dodatno ugotovili, da pravilo, da se mandati znotraj istoimenskih kandidatnih list dodeljujejo posameznim osebam po njihovem relativnem uspehu v volilnem okraju v primerjavi s kandidati istoimenske liste v drugih volilnih okrajih, izključuje možnost dodeljevanja mandatov po vrstnem redu, kot ga je na ravni volilne enote določil predlagatelj liste. S tem pa da je zagotovljen odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov.

Za ugotovitev, da volilna zakonodaja volivcem zagotavlja odločilen vpliv pri dodelitvi poslanskih mandatov, je glasovalo šest ustavnih sodnikov, proti pa so bili trije - Klemen Jaklič, Marko Šorli in Etelka Korpič - Horvat.

Katičeva: Odločitev ustavnih sodnikov glede volilne zakonodaje bomo preučili

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na današnji novinarski konferenci po seji vlade napovedala, da bo vlada sodbo ustavnega sodišča o neustavnosti določitve volilnih okrajev "ustrezno preučila in pripravila rešitve". 

Katičeva je povedala, da so novico o tem, da je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost določitve volilnih okrajev pri državnozborskih volitvah, izvedeli po današnji seji vlade. "Tako o tem vlada danes še ni razpravljala, smo pa vseskozi spremljali dogajanje, tudi znano nam je iz vseh let veljavnosti zakonodaje, da so določene pomanjkljivosti," je dodala Katičeva.

Ustavno sodišče je danes namreč ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.

Neustavni 4. člen zakona določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ. Ugotovili so namreč, da se razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji vse bolj povečuje, poleg tega pri volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.

Državni svet je izpodbijal tudi osem členov zakona o volitvah v DZ, a po mnenju ustavnih sodnikov nobeden od njih ni neustaven.

nazaj na vrh