Ustavno sodišče ni sprejelo pritožbe ZL-DSD

Simbolična fotografija Simbolična fotografija

Senat ustavnega sodišča ni sprejel pritožbe stranke ZL-DSD, ki jo je vložila po zavrnitvi kandidatne liste v celjski volilni enoti zaradi preveč moških. V sklepu sodišča so zapisali, da je zakonska določba jasna in določa, da noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki. Zavrnili so tudi navedbe, da je šlo le za formalno pomanjkljivost, poroča Sta.

Združena levica - Demokratična stranka dela (ZL-DSD) je na ustavnem sodišču izpodbijala sodbo vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo 5. volilne enote s sedežem v Celju o zavrnitvi njihove liste kandidatov, ki so jo vložili skupaj s Slogo. Po ugotovitvah komisije namreč lista ni bila določena v skladu z zakonsko določenimi spolnimi kvotami, po katerih noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi.

Med desetimi kandidati na listi so bili namreč poleg sedmih žensk trije moški, od katerih je eden kandidiral v dveh okrajih. "Zakonska določba je pomensko jasna in določa spolno nevtralno pravilo: noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki. Razlaga, za katero se zavzema pritožnica, bi pomenila, da bi kvote veljale le za ženske kandidatke, kar pa je prav nasprotno od tistega, kar določa zakonsko besedilo," so zapisali v sklepu senata ustavnega sodišča.

Stranka je v pritožbi tudi zatrjevala, da neizpolnjevanje pogoja spolne kvote pomeni formalno pomanjkljivost in ne vsebinske pomanjkljivosti, kot sta jo opredelili volilna komisija in vrhovno sodišče, ter da razmejitev med formalno in vsebinsko pomanjkljivostjo v sodbi vrhovnega sodišča ni jasna.

V sklepu ustavnega sodišča so zapisali, da je vrhovno sodišče jasno povedalo, "da je podana vsebinska pomanjkljivost zato, ker gre za določitev vsebine liste (kandidatk in kandidatov), ne pa zgolj za izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste". Obenem so v sklepu ustavnega sodišča spomnili na eno od odločb iz leta 2008, v kateri je ustavno sodišče sprejelo stališče, da gre za formalno pomanjkljivost takrat, ko ni treba izvesti novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku.

V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer, saj mora politična stranka določiti kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. "Zato ne gre za formalno pomanjkljivost, zaradi katere bi morala volilna komisija pozivati k njeni odpravi," so pojasnili. Volilna komisija namreč v primerih formalne pomanjkljivosti predlagatelja liste pozove k odpravi, v primeru vsebinskih pomanjkljivosti pa listo zavrne.

Prav tako po navedbah iz sklepa senata ustavnega sodišča volilna komisija ne sme sama brez izrecne zakonske podlage posegati v kandidatno listo, zato tudi ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da bi lahko volilna komisija sama črtala katero od kandidatk z liste kandidatov. "Glede na navedeno je očitek o kršitvi volilne pravice neutemeljen," so dodali.

Kot so pojasnili, senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da se pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.

O drugih vloženih pritožbah glede zavrnjenih kandidatnih list ustavno sodišče še ni odločalo, so pojasnili za STA.

nazaj na vrh