Usposobljenost čebelarjev naj se izboljša Izpostavljeno

  • Napisal  STA/ Z.P.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Twitter Twitter

V Sloveniji se povečuje število čebelarjev in s tem število panjev in čebel, donos medu pa upada, ugotavljajo v združenju profesionalnih čebelarjev, kjer razlog vidijo v slabi usposobljenosti številnih čebelarjev. Zato s čebelarsko zvezo pripravljajo poseben projekt, priložnost za strokovne nasvete bo tudi skorajšnji Prislakov dan v Ljubljani.

"Podnebne spremembe in človekov vpliv na naravo zahteva aktivno delovanje pri zaščiti kranjske sivke, naše avtohtone in precej ogrožene čebele. Slovenija ima nekaj več kot 10.000 čebelarjev, število pa še narašča. S tem se povečuje število panjev in čebel, donos medu pa v zadnjih letih strmo upada," pravi predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev Boris Seražin.

Kot je ta teden dejal na novinarski konferenci pred Prislakovim dnevom, letnim srečanjem Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev, ki bo 8. februarja na veterinarski fakulteti v Ljubljani, se pojavlja vse več bolezni, med drugim tudi zaradi slabe usposobljenosti številnih čebelarjev.

"Lani smo imeli naprimer veliko trdega medu v satovju in nasveti, ki sem jih bral po forumih, so bili popolnoma napačni. V želji po čim boljši usposobljenosti čebelarjev se povezujemo s Čebelarsko zvezo Slovenije. Na našo pobudo se pripravlja nov projekt Dobre čebelarske prakse, v katerem bomo navedli, kaj je dobro za čebelarje in čebele, da se bo bolje čebelarilo. Pomembno pa je pridobiti znanje in prisluhniti izkušnjam čebelarjev in s čebelami povezanih strokovnjakov tudi iz tujine. Letos bodo z nami predavatelji iz Španije, Italije in Nizozemske," je, kot so sporočili iz združenja, pozval Seražin.

Na strokovnem srečanju se bodo med drugim ukvarjali z vprašanji, kakšni so učinkoviti ukrepi za obvladovanje bolezni čebel, med njimi tudi noseme cerane, povzročiteljice ene najbolj pogostih bolezni čebel, ali so pripravljeni na prihod malega panjskega hrošča ter zakaj čebele naseliti v rastlinjake in kako.

"Na Pislakovem dnevu s predavanji tradicionalno sodelujejo naši strokovnjaki za zdravstveno varstvo čebel. Delujejo tudi na zelo različnih področjih za zagotavljanje boljšega zdravja in s tem preživetja čebel, saj se zavedamo, kako pomembne so za človeka in za ekosistem," je dejala prodekanja za izobraževanje na veterinarski fakulteti Breda Jakovac Strajn.

V Sloveniji je velika gostota čebelnjakov, kar povečuje tveganje za izbruh in tudi hitro širjenje bolezni. O tem bo na srečanju govorila Lucija Žvokelj iz Nacionalnega veterinarskega inštituta. "Predvsem v luči podnebnih sprememb in vseh bolezni, ki so dobesedno že pred vrati, je nujno, da potekajo tudi taka mednarodna izobraževanja s tujimi strokovnjaki, da naši čebelarji slišijo njihovo prakso, ki je seveda lahko tudi dobra ideja za naš slovenski prostor. Pomembno pa je tudi, da se strokovnjaki povezujemo med seboj," je dejala.

Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev združuje večje čebelarje v Sloveniji, ki se s čebelarjenjem poklicno ukvarjajo in imajo tudi svoje zaposlene. Ustanovljeno je bilo pred tremi leti. Njihovi člani čebelarijo z več kot 10 odstotki čebeljih družin v Sloveniji.

Strokovni dogodek je poimenovan po Janku Pislaku, ki je po navedbah združenja pred petimi desetletji oral ledino slovenskega profesionalnega čebelarjenja.

nazaj na vrh