Tomaž Lisec: Kakšne ukrepe za hitrejše in lažje posvojitve otrok pripravlja ministrica za delo?

Tomaž Lisec (foto: sds.si) Tomaž Lisec (foto: sds.si)

Slovenski državljani, ki so uspešno posvojili otroka iz drugih držav, opozarjajo na dolgotrajne in drage postopke.

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s posvojitvami. Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju:

Podobno vprašanje sem pred štirimi leti postavil že vaši predhodnici, a glede na številke in dejstva vaša predhodnica področju posvojitev ni namenila veliko pozornosti. 

V zadnjih letih je na žalost na svetu ogromno vojnih žarišč. Največja žrtev nemirov in vojn so otroci. Po medijih gledamo žalostne prizore, ko majhni otroci iščejo svojce, premnogi pa tudi hrano, ki je primanjkuje. Na drugi strani pa imamo po podatkih informacijskega sistema, ki je pripravljen za področje posvojitev, v letu 2017 skoraj 600 vlog za posvojitev v Republiki Sloveniji. Tisti, ki so uspešno posvojili otroka iz drugih držav, govorijo o dolgotrajnih in tudi dragih postopkih. Nekateri celo menijo, da imajo občutek, da ne gre za posvojitve, ampak za trgovino z otroki.

Republika Slovenija je podpisala in ratificirala Konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, ki je začela veljati  1. 5. 2002. Seveda je mogoče posvojiti otroka tudi iz držav, ki niso podpisnice omenjene konvencije, je pa potrebno poudariti, da v postopkih mednarodnih posvojitev velja, da država otroka vedno določa pogoje in postopek posvojitve. Odloča torej, katerega otroka se lahko posvoji in če je posvojitev v tujo državo mogoča. Država otroka tudi odloča o tem, katere dokumente je potrebno pripraviti in v kakšni obliki, če želi tujec posvojiti otroka iz njihove države. V kolikor pride do posvojitve v tujini, pristojni organ v državi otroka izda akt o posvojitvi, v Sloveniji pa mora akt priznati naše sodišče. V takem primeru se mora par/posameznik, ki želi posvojiti otroka iz države, ki ni podpisnica haaške konvencije, sam obrniti na pristojne organe v državi, od koder želijo posvojiti otroka.

Po zadnjih podatkih je omenjeno konvencijo podpisalo in ratificiralo okoli 80 držav, kar pomeni, da lahko slovenski državljani vložijo vlogo za posvojitev iz tujine na podlagi konvencije v katerokoli državo podpisnico (seveda pa ni jamstva, da bo do posvojitve tudi dejansko prišlo).
 
Zanima me:
1. S katerimi državami je Republika Slovenija v letih 2017 in 2018 sklenila sporazume za  lažje in hitrejše posvojitve otrok?
2. Kaj boste naredili v svojem mandatu, da bodo posvojitve v Sloveniji potekale hitreje in lažje?

Vir: sds.si

nazaj na vrh