Bizarno! Ko se novinar Andrej Bedek v napadih na SDS sklicuje na Andreja Bedka, se pravi, sam nase!

  • Objavljeno v Fokus

»Kot poroča Vestnik, so kriminalisti po neuradnih, a zanesljivih informacijah obe preiskavi opravili zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 176. členu kazenskega zakonika (KZ).«

To je bilo v zvezi z domnevnim kandidatom SDS na Goričkem Stankom Reckom (kasneje se je izkazalo, da je samo evidentirani, ne pa tudi potrjeni kandidat, in da je od kandidature že prej odstopil) zapisano v Večeru. Časnik štajerske prestolnice se je torej skliceval na Vestnik.

Članek v Vestniku. (Slika: PrintScreen/Vestnik)

Če pustimo ob strani, da je lastnik Večera hkrati tudi lastnik Vestnika, in bi lahko zapisali, da se sklicuje sam na sebe, je zadeva še bolj bizarna. O zadevi je za Večer v članku z naslovom Otroška pornografija: V SDS odgovarjajo glede preiskave poročal Andrej Bedek, ki se je skliceval na Vestnik. A glej ga zlomka, tudi članek v Vestniku z naslovom Kriminalisti preiskujejo kandidata SDS za poslanca je napisal Andrej Bedek.

Članek v Večeru. (Slika: PrintScreen(Večer)

Torej, novinar Bedek se je skliceval na novinarja Andreja Bedka, novinar Bedek je citiral Bedka, novinar Bedek je poročal, kar je poročal Bedek. Bizarno.

O zadevi smo poročali TUKAJ.

Preberite več...

Civilizacijske norme Marka Crnkoviča ali mokre sanje Večerovega kolumnista

  • Objavljeno v Fokus

Zadnji izliv modrih misli Marka Crnkoviča je bil sila poučen. Avtor se je odločil, da pokaže desnici kakšne so civilizacijske norme političnega in medijskega komuniciranja, pa je celotno desnico napočez označil kot sodrgo, primitivce, poniglavce. Tipična levičarska praksa, ko se dela eno in govori drugo. Če se dobro spomnim iz samoupravljanja s temelji marksizma, je takšno prakso Kardelj krstil za revolucionarano dialektiko, čeprav je meni takšna praksa bolj dišala po neke sorte šizofreniji, se pa seveda lahko motim in gre zgolj za navadno hinavščino.

Crnkovič je postrgel še z nekaj zanimivimi miselnimi obrati. Na začetku poziva na zaustavljanje, takorekoč odločen boj in zatrtje desničarske sodrge. Že v isti sapi bi pa desnico reformiral. Gre seveda za stare mokre sanje levičarjev, po katerih bi reformirana ti. žlahtna desnica po meri Murgel, enoglasno s strici iz ozadja prepevala kumbaya. Za finale pa bi Crnkovič desnico, pa magari žlahtno, itak ignoriral. Zdaj pa se znajdi, kaj človek pravzaprav hoče.

V glavnem pa se je iz Crnkovičevega pisanja dalo razbrati srd, ker nebodigatreba desničarji ne častijo po božje milih nam sindikatov javnega sektorja in še huje, najnovejših stvaritev slovenskih kulturnikov. Še zlasti pa je očitno obsodbe vredno popolno nerazumevanje desničarjev do psov doječih umetnic. Za kar jih je nedvomno povsem primerno označiti za stekle pse. Desničarje, da ne bo pomote. No, če smo že pri kulturi, bi morda lahko parafraziral Prešerna, da naj le stekli psi sodijo stekle pse. Dvorni pudlji nekako niso najbolj primerni.

Preberite več...