Suzana Lep Šimenko: Vlada naj slovenskemu jeziku nameni potrebno pozornost in pomembnost

  • Napisal  vir: sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Suzana Lep Šimenko: Vlada naj slovenskemu jeziku nameni potrebno pozornost in pomembnost

Vlada naj sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo, da se bo slovenski jezik ustrezno in pravilno uporabljal na vseh področjih.

 

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko pobudo v zvezi z uporabo slovenščine.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Ko so po srbskih ukazih slovenski komunisti po 2. svetovni vojni ustanavljali republiške institucije, so vrhovno zakonodajno telo republike imenovali po srbsko – skupščina (delno poslovenjena srbska beseda skupština), in ne po slovensko – zbor. 

Pri imenovanju so črko »t« zamenjali s črko »č«, tako da smo Slovenci dobili »skupščino«, kar je za eno črko spremenjena srbska beseda »skupština« … Slovenci smo tako imeli po srbskih ukazih vrhovni organ državne oblasti več »skupščin«: Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije 1947–1963, Skupščina Socialistične republike Slovenije 1963–1990, Skupščina Republike Slovenije 1990–1992. 

Srbi se zberejo, zborujejo na »skupih«, in so vrhovno zakonodajno telo države poimenovali po svoje, po srbsko - imenovali so ga »skupština«.

Slovenci se ne zbiramo na »skupih«, ampak se zberemo, zborujemo na zborih, kjer izražamo svoja mnenja, želje, svojo voljo.

Trajalo je skoraj dve leti po osamosvojitvi, da smo Slovenci vendarle preimenovali  vrhovno zakonodajno telo države v svoj jezik - namesto prejšnje prisilno uvožene besede »skupština« / »skupščina«, smo vendarle uporabili pravo slovensko besedo zbor, Državni zbor. Tako so, končno, leta 1992, slovenski zakonodajalci sprejeli sklep, da nekdanjo republiško skupščino preimenujejo v Državni zbor. 

Žal je vpliv dolgoletne komunistične okupacije v bivši skupni državi Jugoslaviji, pustil močne sledove na vseh področjih življenja slovenskega naroda, tudi na jeziku. Beseda »skupština«, ali delno poslovenjeno »skupščina« je eden od številnih jezikovnih ostankov, ki je še vedno v uporabi. Tudi v zakonodaji.

Če na primer v Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS), vtipkate besedo skupščin (da zaobjamete vse izpeljanke te besede), dobite 656 rezultatov.

Zakon o gospodarskih družbah je eden od pomembnih slovenskih zakonov, ki žal že ves čas po preimenovanju republiške skupščine v Državni zbor, ohranja srbsko besedo »skupština«, oziroma malo poslovenjeno besedo »skupščina«. In tako gospodarske družbe, ki morajo imeti po veljavnem zakonu »skupščino«, sklicujejo in vabijo lastnike, družbenike, upravljavce na skupščine. Da se »skupljajo« na »skupih«. 

Vse te besede je treba zamenjati z besedo zbor – zbor delničarjev, zbor družbenikov, zbor lastnikov …

Seveda je pomembna vsebina zakona, vendar za narod ni nič manj pomemben jezik, v katerem je ta vsebina zapisana!

Zato podajam poslansko pobudo, da vlada pripravi Zakon o gospodarskih družbah in vse zakone v katerih se pojavlja beseda »skupščina« ter jo zamenja z besedo »zbor«. Vlada naj pregleda in ustrezno popravi tudi vse zakone in podzakonske predpise, v katerih se pojavljajo tuje, neslovenske oziroma delno poslovenjene tuje besede. 

Uporaba tujih besed se pojavlja tudi na drugih področjih. Tako na primer na področju turizma zadnje čase po medijih in turističnih reklamah govorijo in pišejo »nočitev«, kar je spet ena napol poslovenjena srbska beseda »nočenje«. Slovenec bo rekel: »Kje boš pa prenočil?«, »V katerem hotelu si prenočil?«, »Si poskrbel za prenočišče?«, »Kje pa prenočuješ?« Slovenci rečemo, da »prenočimo«, ne »nočimo«. 

Zato podajam pobudo, da vlada nameni slovenskemu jeziku potrebno pozornost in pomembnost in sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo, da se bo slovenski jezik ustrezno in pravilno uporabljal na vseh področjih.

nazaj na vrh