Stekel stečaj Adrie Airways, slednja že ostala brez vseh letal, praznino zapolnujejo ostali letalski prevozniki

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Flick / Wikipedia foto: Flick / Wikipedia

Kranjsko okrožno sodišče je danes začelo stečajni postopek Adrie Ariways, potem ko je vodstvo družbe zaradi insolvenčnosti to predlagalo v ponedeljek. Stečaj bo vodil upravitelj Janez Pustatičnik, upniki letalskega prevoznika pa imajo tri mesece časa, da prijavijo svoje terjatve in izločitvene pravice v stečajnem postopku.

 

Zadnji dan roka za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v stečajnem postopku je 3. januar 2020, je razvidno iz današnje objave Okrožnega sodišča v Kranju na spletni strani Ajpesa.

Upniki morajo prijavo terjatve osebno vložiti na sodišče ali jih poslati preko pošte, priložiti morajo tudi morebitne listinske dokaze. Sklep o začetku stečajnega postopka še ni pravnomočen, pritožba nanj pa je mogoča v 15 dneh.

Vodstvo Adrie Airways je v ponedeljek sporočilo, da morajo zaradi insolventnosti družbe in v skladu z zakonskimi določbam zaradi položaja, v kakršnem se je Adria znašla, predlagati stečaj podjetja.

Letalska družba, ki jo je država leta 2016 prodala neznanemu nemškemu finančnemu skladu 4K, se je že dalj časa soočala s finančnimi težavami. Te so se po prevzemu še poglobile, čeprav so novi lastniki napovedovali rast, več dokapitalizacij in novega strateškega partnerja.

Adria je na koncu ostala brez vseh lastnih letal, več najetih so ji v zadnjih tednih zasegle lizinške hiše zaradi neplačanih dolgov.

Prav tako je družba, ki ima 558 zaposlenih, dolžna del avgustovskih plač, za september naj jim ne bi plačali socialnih prispevkov. Zaposleni bodo v stečaju sicer prednostno poplačani.

Ker letalski prevoznik ni imel več zagotovljenega dostopa do svežega denarja, ki ga je potreboval za nadaljevanje letalskih operacij, je prejšnji ponedeljek, takrat še začasno, odpovedal vse lete, razen tistih iz Ljubljane v Frankfurt in nazaj. Nato je družba še teden dni čakala na morebitno državno pomoč in obljubljala, da bo kmalu spet vzletela, vendar pa je v začetku tedna postalo jasno, da se to ne bo zgodilo.

Svež kapital je bil sicer pogoj, da bi Adria Airways pri javni agenciji za nadzor civilnega letalstva ohranila operativno licenco, ki je pogoj za opravljanje komercialnih dejavnosti v letalstvu. Direktor agencije Rok Marolt je prejšnji teden poudaril, da agencija ne bo več pristajala na dokapitalizacije z raznimi manevri pripojitev družb, prenosov blagovnih znamk in podobno. Po ponedeljkovi vložitvi predloga za stečaj in odpovedi vseh letov, je agencija Adrii Airways nemudoma odvzela omenjeno licenco.

Vodstvo Adrie Airways je od spomladi za finančno pomoč večkrat zaprosilo državo - potrebovali naj bi približno štiri milijone evrov - s katero naj bi prebrodili največje težave, poplačali najem letal in preživeli. K temu so pozivali tudi zaposleni, ki so poudarjali, da niso krivi za slabo vodenje družbe.

Vendar pa sta predsednik vlade Marjan Šarec in gospodarski minister Zdravko Počivalšek večkrat poudarila, da Adria pod obstoječim lastnikom ne bo dobila tudi evra državne pomoči, saj sta prepričana, da so za propad letalskega prevoznika krivi prav neodgovorni lastniki.

Država bi imela sicer le malo možnosti za pomoč družbi, saj ji zaradi pravil Evropske komisije o državnih pomočeh še nekaj časa ne bi mogla pomagati s finančno injekcijo. Poleg tega bi družba potrebovala precej več kot štiri milijone evrov, da bi lahko nadaljevala z letenjem.

Počivalšek je zato v ponedeljek ocenil, da je edini možen scenarij za Adrio Airways stečaj, vlada pa zdaj preučuje dve možnosti: subvencioniranje nekaterih linij ali ustanovitev novega nacionalnega prevoznika.

Zadnji let je Adria Airways opravila v nedeljo, ko je iz Pariza pripeljala slovensko odbojkarsko reprezentanco, ki je na evropskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo. Stroške leta je sicer krila potovalna agencija Palma, zaposleni Adrie pa so čarterski polet z letalom CRJ900 izvedli brezplačno.

Tudi Lufthansa in Swiss po stečaju Adrie z novimi povezavami z Ljubljano

Letalska družba Lufthansa in njena hčerinska družba Swiss, obe iz Star Alliance, bosta po stečaju Adrie Airways z zimskim voznim redom ponudili povezave ljubljanskega letališča do Frankfurta, Münchna in Züricha. Nove povezave je Lufthansa že uvrstila na vozni red. Od danes so v prodaji tudi karte za novo linijo Brussels Airlines v Bruselj.

Lufthansa bo potnikom od 27. oktobra ponudila dva dnevna leta med Ljubljano in Frankfurtom, v München bodo leteli od 1. novembra. Swiss pa bo od prav s 27. oktobrom Ljubljano povezal z Zürichom.

Že v torek je Brussels Airlines napovedal, da bo s 4. novembrom znova povezal Ljubljano in Bruselj, na tej relaciji bo letel šestkrat tedensko. Belgijski prevoznik bo letenje opravljal s 141-sedežnim letalom Airbus A319, so danes pojasnili v družbi Fraport Slovenija, ki upravlja Letališče Jožeta Pučnika.

"Veseli smo, da se je na potrebe trga po prenehanju letenja Adrie Airways tako hitro odzval belgijski Brussels Airlines. Prepričan sem, da bo prevoznik s privlačno mrežo letov pritegnil številne poslovne in turistične potnike. Upamo, da se bo to odrazilo na zasedenosti letal že v začetnem obdobju letenja in bo prevoznik v prihodnje linijo okrepil z dodatnimi leti," je ob tem danes ocenil poslovni direktor Fraport Slovenija Zmago Skobir.

Okrožno sodišče v Kranju je danes na predlog vodstva družbe začelo stečaj Adrie Airways, Skobir pa je že na torkovi novinarski konferenci ocenil, da bodo ključne linije nadomeščene kmalu, primerljiva mreža letov pa naj bi bila vzpostavljena v letu in pol.

Povezave pa krepijo tudi že prisotni prevozniki. Air France je število letov povečal s šest na 13 tedensko, obenem pa se številu potnikov prilagaja z večjim letalom. Družba LOT Polish Airlines je število letov povečala s sedem na osem tedensko, zadnje čase pa pogosto letijo tudi z večjim letalom Boeing B737.

Obeta se zahteven stečajni postopek Adrie Airways

Stečajni postopek Adrie Airways bo najverjetneje precej zahteven. Stečajni upravitelj, ki ga najprej čaka prevzem poslov in dokumentacije, se bo moral poglobiti v specifike letalskih predpisov in mednarodnih razmerij ter zagristi tudi v preučevanje morebitnih spornih poslov, je za STA pojasnil predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman.

Stečajni postopek Adrie Airways bo zagotovo en najodmevnejših v državi, čeprav glede na premoženje, ki naj ga družba ne bi imela prav veliko, ne bo med največjimi. Stečajnega upravitelja Janeza Pustatičnika, ki ga je z današnjim oklicem začetka stečaja določilo sodišče, naprej čaka primopredaja poslov in dokumentacije.

Poslovodstvo Adrie z današnjim dnem namreč ne opravlja več svoje funkcije in vsa pooblastila prevzame stečajni upravitelj. Ta se mora seznaniti tudi z vsemi posli, ki so v teku. Čeprav so letala prizemljena, so verjetno še vedno odprta poslovna razmerja, ki jih bo treba urediti, je ocenil Zaman.

Ena prvih in najobsežnejših nalog, ki čaka upravitelja, je tudi to, da delavcem čim prej pripravi vse potrebne podatke in dokumentacijo za prijavo na zavod za zaposlovanje in za prijavo terjatev v stečajno maso. Ob tem se mora posvetovati tudi s pristojnim zavodom za zaposlovanje, saj je pripraviti vse potrebno za več kot 500 ljudi naenkrat kar precejšen administrativni zalogaj.

Sledi ugotavljanje obsega premoženja, od česar so odvisni postopki unovčevanja stečajne mase. Četudi podjetje nima več veliko premoženja, ga nekaj po Zamanovih predvidevanjih zagotovo ima. Stečajni upravitelj bo moral biti zelo temeljit pri ugotavljanju njegovega obsega.

Stečajni upravitelj bo moral zagristi tudi v kislo jabolko in preveriti posle družbe ter po potrebni ukrepati s prijavami in odškodninskimi tožbami. Predvsem bo moral preveriti transakcije s povezanimi podjetji, da bo ugotovil, če je prišlo do kakšnega izčrpavanja družbe, je pojasnil Zaman. Čeprav naj Adria ne bi imela veliko premoženja in zato unovčevanje stečajne mase morda ne bo trajalo dolgo, pa Zaman dvomi, da bi lahko bil stečajni postopek hitro končan.

"Upravitelj se bo moral stečajnega postopka lotiti z vso resnostjo in se seznaniti tudi s predpisi za to specifično področje," je izpostavil Zaman in dodal, da bi moral okoli sebe postaviti ekipo strokovnjakov. Upravitelj, ki se prvič sreča s problematiko letalstva in stečaja takih mednarodnih razsežnosti ter razmerij, je namreč sam težko kos vsemu. Vendar pa je pri nas sistem imenovanja upravitelja žal tak, je pojasnil Zaman.

Upa tudi, da bo stečajni upravitelj kljub precejšnjemu delu dosegljiv tako za upnike in sodišče kot tudi za javnost ter da bo informacije o tem, kaj se dogaja, do neke mere delil z javnostjo ter bo javno pojasnjeval postopke. Ne bi bilo namreč prav, da bi se - glede na medijsko odmevnost primera - zavil v molk, je ocenil Zaman.

Za upnike se postopek začenja s prijavo terjatev. Te lahko prijavijo tudi kupci Adrijinih letalskih kart, katerih leti so odpovedani. Kot je pojasnil Zaman, jih prijava terjatev nič ne stane, verjetno pa ni veliko možnosti za kakšna poplačila. Že prednostnih terjatev zaposlenih, med katerimi so tudi odpravnine, bo namreč kar precej.

Kupci kart Adrie Airways imajo možnost uveljavljanja reklamacij na bankah

Potniki, ki so pri Adrii Airways kupili letalske karte z bančno kartico, imajo možnost uveljavljanja reklamacij pri banki, ki je kartico izdala, so po začetku stečaja letalskega prevoznika danes sporočili iz tržnega inšpektorata. Če banka zavrne zahtevek za povračilo plačanega zneska, se lahko potrošnik obrne na Združenje bank Slovenije.

Potrošniki oz. imetniki bančne kartice lahko pri svoji matični banki, ki je izdajateljica kartice, vložijo zahtevek za povračilo plačanega zneska. To lahko zahtevajo v osmih tednih od dneva, ko je bilo plačilo izvedeno, svojemu zahtevku pa naj priložijo kopijo dokazila o plačani storitvi, podatek o dnevu opravljenega plačila in obvestilo o odpovedanem letu.

Glede na to, da je podan predlog za stečaj Adrie Airways, s čimer je potrošnikom oteženo pridobivanje potrdil o odpovedanih letih, je tržni inšpektorat Združenju bank Slovenije predlagal, naj se začetek stečajnega postopka šteje za dokazilo o odpovedi letov ter naj o tem obvestijo banke.

Iz NLB pa so sporočili, da se morajo potniki v primeru nakupa letalskih vozovnic najprej obrniti na prodajno mesto, kjer so vozovnice kupili, in zahtevati povračilo stroškov, ker storitev ni bila oz. ne bo opravljena.

Če se s prodajnim mestom ne morejo dogovoriti, pa se lahko obrnejo na banko, ki je izdajateljica kartice, s katero je bil opravljen nakup letalskih vozovnic. Banki morajo podati finančno reklamacijo oziroma izjavo, iz katere je razvidno, katere storitve niso bile opravljene.

"Tu morajo biti potniki zelo pozorni, in sicer najprej pri tem, da finančno reklamacijo izvedejo pravočasno - najpozneje v 120 dneh od datuma leta, ki ni bil izveden. V finančni reklamaciji morajo navesti datum leta, ki ni bil izveden, in druge podatke o njem, na primer destinacijo, število potnikov, številko leta itd. Koristno je, če priložijo tudi vso morebitno pisno komunikacijo s prodajnim mestom o nakupu letalskih vozovnic in prošnji za vračilo plačanega zneska, POS potrdilo, mesečni izpisek," so pojasnili na banki. Dodali so, da v NLB sicer vsako finančno reklamacijo obravnavajo individualno in v skladu z rednimi postopki reševanja reklamacij.

Po 58 letih za Adrio Airways ostali številni dolgovi

Po 58 letih delovanja so ob začetku stečajnega postopka za letalsko družbo Adria Airways, ki ima 558 zaposlenih, večinoma ostali le še dolgovi. Vsa letala, ki jih je imela v lasti, je prodala, del dolgov za dobavo kerozina je poplačala s hangarjem. Letalska družba, ki je bila do 2016 v državni lasti, zaposlenim dolguje tudi del avgustovskih plač.

Adria Airways, ki je od leta 2016 v lasti nemškega finančnega sklada 4K, še vedno ni javno objavila poslovnega poročila za lansko leto, iz dokumenta, ki so ga pridobile Finance, pa je razvidno, da so dolgoročne obveznosti družbe konec lanskega leta dosegle 21,5 milijona evrov, kratkoročne pa 54,6 milijona evrov.

Tako so ob koncu leta 2018 skupne obveznosti Adrie dosegle že nekaj manj kot 70 milijonov evrov, do zdaj pa so se po neuradnih informacijah povečale že na okoli 90 milijonov.

Nad smiselnostjo reševanja družbe je sedaj obupala tudi vlada, ki veliko maneverskega prostora ni imela, saj ji še nekaj časa zaradi pravil Evropske komisije ne bo mogla pomagati s finančno pomočjo.

Letalska družba je v zadnjih letih večinoma poslovala z izgubami. Leta 2005 je imel takrat nacionalni letalski prevoznik za več kot devet milijonov evrov čiste izgube. Naslednje leto je družba sicer zaključila s približno 70.000 evrov dobička, ki pa je bil predvsem posledica izvedenega prestrukturiranja. Nato je družba še leta 2008 beležila čisti dobiček, ki je dosegel 425.000 evrov.

Kriza je Adrio znova pahnila v rdeče številke. Čista izguba je tako leta 2009 znašala 13,5 milijona evrov, leto kasneje pa že 63 milijonov evrov. Leta 2011 je družba dobila za 50 milijonov evrov državne pomoči, pod črto je imela v tistem letu 12 milijonov evrov izgube. Leta 2012 je bila izguba 10,8 milijona evrov, leta 2013 pa 3,1 milijona evrov.

Družba si je nato nekoliko opomogla. Leto 2014, ko je odprodala del premoženja, je sklenila z 900.000 evri čistega dobička, leto kasneje pa je znova zabredla v rdeče številke. Čista izguba je dosegla 9,19 milijona evrov. Sledila je prodaja nemškemu skladu in dodatna državna injekcija - družba je imela v letu 2016 za 3,2 milijona evrov čistega dobička.

Kot je takrat ocenilo novo vodstvo družbe, je imela letalska družba v letu 2016 najboljše rezultate v zadnjih dveh desetletjih. "Po dolgem obdobju negotovosti potnikov, poslovnih partnerjev in zaposlenih je opazna stabilizacija poslovanja Adrie," je poudaril tedanji prvi mož družbe Arno Schuster.

To je bilo tudi zadnje leto, v katerem je imela Adria Airways pod črto pozitiven rezultat. Leta 2017 je izguba dosegla 5,4 milijona evrov, v lanskem letu pa po neuradnih informacijah 18,9 milijona evrov. Samo v prvih šestih mesecih letos naj bi družba ustvarila že za več kot 20 milijonov evrov čiste izgube.

Adria Airways je, da bi rešila svoje finančne težave, medtem prodala vsa svoja letala in za izvajanje letalskih operacij ta najemala, vendar si je s tem še poglobila težave, saj so jo na kolena spravile prav lizinške hiše, ki so ji zaradi neplačanih dolgov zasegle več letal.

Prodala je tudi blagovno znamko in z njeno ponovno pridobitvijo nekoliko izboljšala bilance. Nekdanji serviser letalskega prevoznika Adria Tehnika je del dolgov poplačal kar s hangarjem, ki je bila še eno pomembnejših premoženj v njeni lasti.

Po stečaju med premoženjem Adrie Airways izstopajo njeni sloti - pravice za zakup prostora na letališčih za vzletanje in pristajanje ob določenih urah, v njeni lasti je tudi še letalska šola.

V stečaju pristala tudi letalska šola Adrie Airways

Okrožno sodišče v Kranju je ob začetku stečaja Adrie Airways danes začelo tudi stečajni postopek njene hčerinske družbe Adria Airways Letalska šola, v okviru katere je letalska družba izobraževala pilote. Stečaj bo vodil Blaž Poljanšek, tudi v tem primeru pa imajo upniki tri mesece, da prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice.

Stečaj družbe je, kot je razvidno iz sklepa sodišča, objavljenega na spletni strani Ajpesa, predlagal dolžnik sam.

Adrijina letalska šola je bila, kot navajajo na spletni stani, ustanovljena leta 1980 v sodelovanju s Strojno fakulteto v Ljubljani. Njen prvoten namen je bil šolanje pilotov za potrebe Adrie Airways, zato je postala znana kot "zibelka Adrijinih pilotov". Kasneje je prevzela tudi šolanje drugih pilotov. Izvajala je programe usposabljanja tako za zasebne pilote športnih letal kot za poklicne pilote z najvišjimi pooblastili letenja. Doslej se je na v družbi izšolalo več kot 2800 pilotov.

Vodenje družbe Adria Airways Letalska šola je sicer spomladi prevzel Sven Kukemelk, nekdanji direktor družbe Regional Jet. Takrat so v družbi navedli, da želijo z novim vodstvom prispevati k še tesnejšemu povezovanju z letalskim prevoznikom Adrio Airways, ki je imel že dalj časa težave zaradi pomanjkanja pilotov.

Kot izhaja iz poslovnega poročila za lansko leto, je imela družba 315.079 evrov prihodkov in 339.325 evrov čiste izgube. Imela je tudi za 841.348 evrov kratkoročnih obveznosti.

nazaj na vrh