Stališča strank ponovno obetajo ostro razpravo o financiranju zasebnih šol – tranzicijska levica znova skuša prepeljati ustavne sodnike žejne čez vodo

foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero naj bi udejanjili ustavno odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol, v DZ čaka strma pot. V SDS in NSi opozarjajo na neustavnost novele, zadržani pa so tudi nekateri v koaliciji, ki čakajo na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ.

 

Pripombe naj bi imela tudi vladna zakonodajna služba. Predlog novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja je vlada potrdila v četrtek.

Uresničiti poskušajo ustavno odločbo iz leta 2014, ko je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost zakona in DZ naložilo, naj v enem letu neustavnost odpravi tako, da bo javni program v zasebnih šolah financiran v enaki višini kot v javnih osnovnih šolah, to je 100-odstotno. Predlog novele pa javni program razdeljuje na obvezni del in razširjeni del. Pri tem določa, da bi država obvezni del financirala 100-odstotno, razširjenega dela (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ipd.) pa ne bi več financirala.

V SD, iz katere prihaja tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo, so po besedah poslanca Marka Koprivca zadovoljni, da je ministrstvo pripravilo predlog, ki po njihovem prepričanju na eni strani sledi odločbi ustavnega sodišča in na drugi strani zagotavlja ohranitev kakovostne mreže javnih šol.

Po njihovem mnenju je ustavno sodišče zahtevalo, da tisto, kar država predpisuje kot obvezno, tudi financira v celoti, medtem ko nikjer ni navedeno, da je država dolžna financirati razširjeni del javnega programa.

Na nekatere očitke, da predlog zmanjšuje že pridobljene pravice pri financiranju, je Koprivc med drugim odgovoril z besedami, da ima vsak otrok možnost obiskovati javno šolo in da imamo v Sloveniji kakovostno mrežo javnih šol. S podobnimi besedami je odgovoril tudi na očitke, da bodo s tem predlogom povzročili še več razslojevanja.

Toda druge stranke koalicije so bolj previdne. Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je v četrtek povedal, da verjamejo ministru, da predlog uresničuje odločbo ustavnega sodišča. Je pa napovedal, da bodo v DZ preučili vse pripombe iz javne razprave in se na podlagi tega tudi odločili.

V SMC pričakujejo usmeritev zakonodajno-pravne službe DZ, pri čemer opozarjajo zlasti na vprašanje uresničitve odločbe ustavnega sodišča. "V vsakem primeru otroci ne smejo biti na slabšem," je danes opozoril poslanec Branislav Rajić.

Poslanec DeSUS Jurij Lep je prepričan, da bodo novelo v postopku z dopolnili še spreminjali. Spomnil je, da v DeSUS zagovarjajo javno šolstvo, vendar pa bodo v stranki pozorni na to, da rešitve ne bodo povzročale novih krivic. "Cilj koalicije je, da ne bi doživeli nove ustavne presoje," je še dejal Lep.

V SAB glede na zagotovila ministra menijo, da novela zadovoljivo odgovarja na dileme ustavnega sodišča. Če so se postavile nove dileme, bo mogoče katero od teh razrešiti v zakonodajnem postopku, je danes dejala poslanka Maša Kociper. Za SAB je pomembno, da imamo kakovostno javno šolstvo, ki vsem otrokom omogoča enake možnosti. Če kdo od staršev želi nadstandard ali drugačne koncepte, pa naj tudi kaj malega doplača, je dodala.

Po mnenju SDS in NSi pa ustavna odločba pravi, da je treba 100-odstotno financirati obvezne javno veljavne programe, pri čemer ne gre za vprašanje, kaj je razširjeni in kaj osnovni program. Menijo tudi, da so za takšen predlog vladne novele ideološki razlogi.

V SDS so svoj predlog novele zakona za uresničitev ustavne odločbe v parlamentarni postopek vložili že petkrat, a ga je koalicija vsakič zavrnila. Sedanji vladni predlog je po ocenah SDS najslabša možnost v smeri poskusa uresničitve ustavne odločbe, saj še podaljšuje agonijo oz. diskriminacijo zasebnih osnovnih šol, je danes v izjavi v DZ dejal poslanec Tomaž Lisec. Spomnil je tudi na poskuse sprejetja novele v prejšnjem mandatu, ko "so takratne vladne stranke licitirale, kdo bo dal več oz. manj".

Sedanjo novelo bodo z dopolnili skušali spremeniti. Počakali bodo na to, kakšen zakon bo sprejet, in se zatem odločili o pravnih in političnih ukrepih, je pojasnil Lisec. Upa pa, da bodo starši zopet terjali svojo pravico na ustavnem sodišču.

V NSi menijo, da novela izigrava odločbo ustavnega sodišča in povzroča novo neustavnost. Financiranje javnoveljavnih programov se namreč za zasebne šole z javnoveljavnim programom znižuje s sedanjih 85 na približno 65 odstotkov, ugotavljajo. Prepričani so, da bodo tako te šole dostopne le bogatejšim, saj finančno šibkejši starši in otroci tega bremena ne bodo zmogli.

Prav tako jih skrbi, da minister po njihovih navedbah ni želel sprejeti direktorjev zasebnih osnovnih šol z javnoveljavnim programom. Tako v NSi domnevajo, "da gre za ministrovo samovoljo, ki je uperjena proti otrokom in staršem, ki otrok ne šolajo v državnih šolah".

nazaj na vrh