Sojenje brez obtožnega akta? Možno samo v Sloveniji...

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Ustavni sodniki (foto: arhiv Demokracije) Ustavni sodniki (foto: arhiv Demokracije)

V slovenskem sodstvu se je v pravnem smislu zgodilo nekaj dramatičnega, naravnost škandaloznega. Skoraj eno leto potem, ko pred sodiščem ni bilo več nobene vloge tožilstva, je sodišče brez tožnika kazenski postopek začelo kar samo. Ustavna sodnika ddr. Jaklič in Šorli sta prepričana, da to predstavlja nepopravljivo škodo.

Še več, sodnik Šorli je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal: “S tem, ko je (obdolženi, op. p.) potisnjen v navidezni kazenski postopek, za katerega ni bila izpolnjena temeljna predpostavka, se posega v njegovo osebno svobodo in dostojanstvo, izpostavljen je medijski stigmatizaciji, ustvarja se videz njegove krivde. Teh posledic ni mogoče odpraviti, na voljo je kvečjemu denarna odškodnina – satisfakcija.” S tem se strinja tudi sodnik ddr. Jaklič, ki ugotavlja: “Obravnava ga kot nekoga, ki v nasprotju s sodržavljani ni vreden najbolj osnovnih postulatov civilizirane družbe, temelječe na vladavini prava.”

Ustavno sodišče je obravnavalo ustavno pritožbo zoper vabilo na glavno obravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 25. maj 2017 ter zoper dopis o preklicu in preložitvi glavne obravnave dne 6. junij 2017. Slednje sodišče v Mariboru je namreč takrat zoper pritožnika vodilo kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, vendar pa je ustavno sodišče zavrglo pritožnikovo ustavno pritožbo. To je podpisana sodnica dr. Jadranka Sovdat obrazložila s tem, da je pritožnik uveljavljal kršitve ustave, konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. “Ustavna pritožba se lahko vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, pod pogoji, ki jih določa zakon (prvi odstavek 50. člena ZUstS). Vabilo na glavno obravnavo ter dopis o preklicu in preložitvi glavne obravnave nista akta, s katerima državni organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, temveč sodita med ukrepe za zagotovitev (obtoženčeve) navzočnosti pri dejanjih v kazenskem postopku.”

Sklep, pod katerega je podpisana predsednica ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat: “Ustavna pritožba zoper vabilo na glavno obravnavo ter zoper dopis o preklicu in preložitvi glavne obravnave je nedopustna, zato jo je ustavno sodišče zavrglo.”

Brez tožnika ni sodnika
S tem pa se ne strinjata ustavna sodnika ddr. Klemen Jaklič in Marko Šorli, saj sta podala odklonilni ločeni mnenji. Ddr. Jaklič je v odklonilnem ločenem mnenju poudaril, da se ustavni pritožnik “pritožuje zaradi kršitve temeljne človekove, ustavne in konvencijske pravice do poštenega sojenja, natančneje načela, da brez tožnika ni sodnika, kar je ena od bistvenih sestavin pravice do poštenega sojenja.” Ob tem je obrazložil, da je “okrožno državno tožilstvo v tej zadevi sprva vložilo zahtevo za preiskavo, katere pravni temelj pa je sodišče po uradni dolžnosti nato razveljavilo in tožilstvu naložilo, da svojo zahtevo za preiskavo popravi. Tožilstvo zahteve za preiskavo ni popravilo, temveč je 18. marca 2014 na sodišče namesto popravljene zahteve vložilo neposredno obtožnico.” In zoper to obtožnico se je pritožnik pritožil.

Več si preberite TUKAJ.

nazaj na vrh