Slovenski partizan na smrtni postelji: “Dekle smo posilili, ubili, iz nje skuhali ‘golaž’ in jo pojedli!”

  • Napisal  I. Š. /Nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Slovenski partizan na smrtni postelji: “Dekle smo posilili, ubili, iz nje skuhali ‘golaž’ in jo pojedli!” Wikimedia Commons

V bližini Pliberka se je ob koncu druge svetovne vojne zgodil nadvse ogaben zločin. Koroški partizani so slovensko dekle, zato ker ni želelo sodelovati z njimi, skupinsko posilil, jo ubili in nato še pojedli. To je samo še eno v vrsti krvoločnih grozodejstev, ki so jih zagrešili privrženci komunističnega režima med in po vojni, a zdaj končno prihajajo na dan.

Dandanes smo na vsakem koraku soočeni s pričevanji o takšnih ali drugačnih grozodejstvih. Tako smo že navajeni poslušati o vseh možnih sprevrženostih, da nas le redko kaj še preseneti. A naslednja zgodba je ena izmed takih. Naslednja zgodba je težka, ta še toliko bolj, saj bralcu namreč ne prizanaša. Kakor piše spletni portal Komunistički zločini, so se dolgo odločali, ali bi bilo kaj takega sploh primerno objaviti. “Zaradi resnice in vsem, ki opravičujejo gnusne zločine Titovega režima, v opomin, a tudi zaradi zločinov vseh ostalih totalitarnih ideologij, sem se vsemu navkljub odločil objaviti to besedilo.”


Preberite še: “Tudi na Hrvaškem se, kot pri nas, rojevajo mladi borci, ki so že ob rojstvu upokojeni …”
Storilci tega nagnusnega zločina ne bodo na žalost nikoli primerno kaznovani.


16. aprila 1985 je na naslov v Železni Kapli prispelo pismo, naslovljeno na gospo Marijo Paulitsch. S sinom Antonom sta bila ravno pri kosilu. Pismo je bilo poslano iz Celovca, oddano na železniškem kolodvoru, pošiljatelj pa je na vsak način želel ohraniti svojo anonimnost. Iz jezika v pismu je bilo razvidno, da čeprav je bilo pisano v nemščini, to ni bil prvi jezik pošiljatelja. Gospa Marija je previdno odprla pismo, ga po tiho prebrala in prebledela. Pismo je podala sinu. Po golem naključju je izvedela za grozovito usodo svoje izgubljene hčere.


Pošiljatelj je za grozodejstvo izvedel na smrtni postelji partizanskega zločinca, ki se je pred smrtjo želel spovedati. A ker naj bi bilo povedano preveč tudi za spovednika, je zapisal, da pošilja pismo osebi s primernim priimkom, saj je imela gospa svojo gostilno ter bi najlažje vedela, kdo so člani dekličine družine.


“Spovedal je, da je na koncu vojne, skupaj z drugimi 44 partizani v ujetništvu držal določeno gospodično Paulitsch (Pavlič). Zavrnila je poslušnost partizanom. Zatem je nastal prepir, dekle so razglasili za vohunko in 42 partizanov jo je posililo, potem pa jo je omenjeni odvedel v gozd in ubil. Samo še en tovariš je vedel, da so njeno telo razkosali in iz nje naredili golaž, ki so ga servirali partizanom, močno začinjenem s soljo, poprom in papriko, da se ne bi poznalo. To se je zgodilo nekje v Spodnji Koroški, a točnega mesta ni znal povedati,” je zapisal spovednik, ki se je bal kazni Vatikana zaradi kršitve zaobljube molka.


“Mogoče boste karkoli izvedeli, kdo je bila ta ubita oseba. Toliko, da veste! Storilec je bil Slovenec, to sem prepoznal po jeziku.” Gospa Marija je takoj vedela, kdo je brutalno posiljena, umorjena in pojedena deklica v pismu. Šlo je za njeno 17-letno hčer Friedo, ki je bila pogrešana celih 40 let. Nemogoče si je predstavljati, kako se je počutila mati, ki je do takrat morda še gojila zrnce upanja, da je njena hči še živa, da se bo nekoč pojavila ali vsaj javila, da je z njo vse v redu. Resnica je bila veliko bolj okrutna, tako je izvedela za grozno usodo, ki je doletela njeno nedolžno mladoletno hčer.


Obračuni koroških partizanov z domačini, ki niso želeli Jugoslavije


To na žalost ni bilo edino partizansko grozodejstvo nad slovenskim prebivalstvom na Koroškem. Partizani so namreč do leta 1945 zavzeli celotno južno Koroško vse do Celovca. A ko so izvedeli, da se bodo morali iz že zavzetega ozemlja umakniti zaradi dogovora med Stalinom, Churchillom in Rooseveltom, so ponoreli. Svojo jezo so stresli nad slovensko manjšino, ki se je v preteklosti kulturno-politično opredelila v prid Avstrije.


Partizani so to slovensko manjšino imeli za izdajalce. Tej skupini koroških Slovencev je pripadala tudi nesrečna Frieda Paulitsch. Udba je tudi pozneje v času hladne vojne na avstrijskem Koroškem vzdrževala široko mrežo ovaduhov in vohunov. Udba na Koroškem se je “infiltrirala v vse pore avstrijske družbe, od carine do vojske, prek sodišča in policije, pa vse do univerze …”
Ivan Šokić

nazaj na vrh