Slovenski državni gozdovi s prvimi dolgoročnimi pogodbami za dobavo lesa

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija K-spring/Wikimedia Commons; CC-BY-3.0

Slovenski državni gozdovi so danes v Postojni podpisali prve dolgoročne pogodbe za prodajo gozdno-lesnih sortimentov. Z dolgoročnimi pogodbami, nad izvajanjem katerih bo bdela posebna komisija, želijo v družbi po besedah glavnega direktorja Zlatka Ficka predelovalcem in žagarjem v Sloveniji zagotoviti trajno in stabilno oskrbo z lesom.

Kot je na novinarski konferenci ob podpisu prvih triletnih pogodb pojasnil Ficko, Slovenski državni gozdovi s tem pomagajo pri razvoju ali ponovni oživiti domače lesno-predelovalne industrije. Posledično to tudi pomeni možnost obnove gozdno-lesnih verig, večjega zaposlovanja ... Domača gozdno-lesna veriga je v zadnjih 20 letih namreč doživela zaton in skorajda propadla.

"Ta trajnost, stabilnost in dolgoročnost poslovnih odnosov med dobrimi kupci in dobaviteljem je velikega pomena," je poudaril.

Ficko je ob tem opozoril tudi na "majhnost" Slovenskih državnih gozdov. Ti namreč upravljajo le z 20 odstotki vseh slovenskih gozdov, preostalih 80 odstotkov je v zasebnih rokah. Zato je treba po njegovi oceni v prihodnje poiskati rešitev, da bi spodbudili in maksimizirali sečnjo, spravilo in prodajo lesa tudi iz zasebnih gozdov.

V Slovenskih državnih gozdovih se zavedajo, da v celoti ne morejo zagotoviti vsega lesa, ki ga domača lesna industrija potrebuje, je dejal Ficko.

"Osnovni namen dolgoročnih pogodb je, da z lesom neposredno oskrbimo slovensko predelovalno industrijo in da skušamo pospeševati vzpostavljanje gozdno-lesnih verig," se je strinjal tudi vodja prodaje in logistike v Slovenskih državnih gozdovih Jože Strle.

Na razpis je sicer prispelo 195 ponudb, od tega je bilo 152 ustreznih. Povpraševanje je močno preseglo ponudbo - doseglo je namreč 2,35 milijona kubičnih metrov, družba pa bo preko teh pogodb letos prodala 670.000 kubičnih metrov lesnih sortimentov.

Slovenski državni gozdovi so po Strletovih pojasnilih postavili več kriterijev, ki so jih upoštevali pri preučevanju ponudb. Ponudniki morajo tako med drugim imeti predelavo lesa (ne le registrirane), kar so morali tudi dokazovati. "Želeli smo, da bodo les dobili tisti, ki ga res predelujejo," je poudaril.

Eden od ključnih kriterijev je tudi sistem centroidov, to pomeni, da so pri oddaji lesa upoštevali oddaljenost kupcev od samega posega. Predelovalni obrat ne sme biti oddaljen več kot 50 kilometrov. "Osnovni namen je, da se les predela čim bližje mestu, kjer je bil posekan," je dejal. Tretji pomembnejši kriterij pa je bonitetna ocena.

Nad izvajanjem pogodb bo po Fickovih navedbah bdela posebna komisija. Ta bo preverjala izbrane kupce, ali izpolnjujejo pogoje. Na ta način želijo onemogočiti tiste, ki se ukvarjajo s prekupčevanjem lesa. Če bo komisija ugotovila nepravilnosti, se dolgoročna pogodba prekine, je dejal Ficko in dodal: "Želimo doseči, da gre les v prave roke."

Slovenski državni gozdovi so danes med drugim dolgoročno pogodbo podpisali z največjim kupcem, družbo Lesonit. Tem bo namreč slovenski upravljalec državnih gozdov dobavil 120.000 kubičnih metrov lesa, a si v Lesonitu želijo še večjih količin, je dejal predsednik uprave Lesonita Giorgio Barzazi.

V Lesonitu sicer na leto predelajo od 220.000 do 250.000 kubičnih metrov lesa, a imajo smele načrte za prihodnost. Začenjajo namreč z novimi investicijami, s katerimi želijo dati Lesonitu še večjo težo v evropskem prostoru. V prihodnje si želijo količine lesa, ki jih dobavijo Slovenski državni gozdovi, povečati za od 30 do 40 odstotkov, je še dejal Barzazi.

Vodja službe za gozdarstvo v Slovenskih državnih gozdovih Matjaž Zupančič je medtem orisal stanje po decembrskem vetrolomu. Ta je poškodoval preko 1,1 milijona kubičnih metrov lesa oz. 60 odstotkov vseh državnih gozdov, a zna ta številka še narasti, zaradi snega, ki je pritisnil na ta poškodovana drevesa.

Do danes so prejeli odločbe za preko 860.000 kubičnih metrov lesa, dela potekajo na več kot polovici odločb. Sanitarna sečnja po vetrolomu je tako v polnem teku, čeprav trenutno sanacijo otežuje snežna odeja. Zupančič ocenjuje, da bo sneg ponekod dela zavrl za približno en mesec.

nazaj na vrh