Slovenija bo na hrvaški ugovor na tožbo odgovorila v roku

Simbolična fotografija Simbolična fotografija

Sloveniji se v sredo izteka rok za odgovor na hrvaški ugovor glede pristojnosti Sodišča EU o odločanju na slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja evropskega prava. Slovenska vlada je odgovor že potrdila, na sodišče s sedežem v Luxembourgu pa bo prispel pravočasno, zagotavljajo pristojni.

Z vsebino odgovora na hrvaški ugovor na tožbo, ki ga je Slovenija prejela 4. januarja, in s celotnim postopkom se je prejšnji teden seznanil tudi zunanjepolitični odbor državnega zbora.

Kot je po seji odbora, ki je sicer zaradi zaupnosti postopka potekala za zaprtimi vrati, povedal zunanji minister Miro Cerar, so se pred pripravo odgovora posvetovali s strokovnjaki za evropsko in mednarodno pravo iz Slovenije in odvetniki iz tujine.

Ta posvet pravnih strokovnjakov pri ministru Cerarju je bil po navedbah diplomatskih virov zelo plodovit. Na njem je sodelovalo več kot 20 strokovnjakov, med drugim svetovalec sedanjega predsednika Ernest Petrič in slovenska agentka v arbitraži o meji s Hrvaško Mirjam Škrk, vsi profesorji mednarodnega prava.

Odgovor, ki so ga pripravili, je sicer vsebinsko precej "tehničen" - zavrača argumente Hrvaške, da se slovenska tožba nanaša v bistvu na hrvaško nepriznavanje arbitražne razsodbe, o čemer pa da Sodišče EU ni pristojno razsojati, ker so meje med državami stvar mednarodnega, ne pa evropskega prava.

Slovenija v tem odgovoru vztraja, da Hrvaška s tem, ko sicer ne priznava arbitražne razsodbe o meji, konkretno krši evropska pravila in politike. Sama arbitražna razsodba pa za Slovenijo ni več vprašanje, ampak dejstvo, ki ga sodišče mora upoštevati. Hrvaška tako s kršenjem z arbitražo določene meje in izvajanjem svojih dejanj na ozemlju Slovenije onemogoča Sloveniji, da bi izvajala evropska pravila na svojem ozemlju, in tudi sicer krši pravila lojalnega sodelovanja v Evropski uniji.

Slovenija v tem odgovoru tudi zavrača hrvaške trditve, da slovenska tožba ne izpolnjuje vseh kriterijev za tožbo pred Sodiščem EU in da bi jo moralo sodišče tudi zato zavreči. Tožba izpolnjuje vse kriterije in standarde in je primerljiva z ostalimi tožbami, ki so vložene pred tem sodiščem, zatrjujejo v Ljubljani.

Tudi sicer so v odgovoru na hrvaški ugovor še enkrat pojasnili zgodovinsko ozadje spora in tako sodišču morda pokazali celovitejšo sliko, saj so v Zagrebu v svojem ugovoru marsikatero podrobnost izpustili.

Zdaj se bo čakalo na odločitev sodišča, katerim argumentom bo prisluhnilo. Ker je Slovenija odgovor pripravila v slovenščini, bo sodišču nekaj časa pobralo pripravljanje prevoda v hrvaščino, ki je v skladu s poslovnikom sodišča jezik postopka - ta je namreč vedno v jeziku tožene države.

Prav tako bodo morali celotno zadevo prevesti še v francoščino, ki je delovni jezik sodišča, nato pa naj bi sodišče imenovalo pravobranilca v postopku in sestavo sodnega senata.

Pravobranilec bo moral še pred odločitvijo sodišča sprejeti mnenje, ali podpira hrvaški ugovor glede pristojnosti sodišča. To pa se bo nato odločilo, ali se bo ločeno izreklo glede pristojnosti ali pa bo morda to odločitev združilo z odločanjem glede same vsebine tožbe. To odločitev v Ljubljani pričakujejo "spomladi".

Šele nato naj bi sodišče vnovič pozvalo Hrvaško, naj se izreče glede tožbenih zahtevkov Slovenije, čemur so se v Zagrebu z ugovorom glede pristojnosti sodišča zaenkrat izognili. Potem naj bi imela Slovenija pravico do replike, Hrvaška pa nato še pravico do duplike. Roke za to bo sodišče še določilo, a običajno imajo stranke za to na voljo po dva meseca.

Zaradi tega ugovora se bo celoten postopek zdaj zamaknil za nekaj mesecev, kar pomeni, da bo ustni del postopka, ki bo sledil pisnemu, najverjetneje potekal šele jeseni. Ko bo celoten postopek končan in sodba izrečena, pa se bo verjetno pisalo že leto 2020. Seveda če bo sodišče zdaj zavrnilo hrvaški ugovor, v kar pa so v Ljubljani prepričani, saj da ima Slovenija dobre argumente.

Slovenija je za zastopanje pred Sodiščem EU zaprosila tudi pariško odvetniško pisarno Signa. Zaenkrat je slovenska vlada tej družbi plačala okoli 150.000 evrov, sicer pa je v povezavi s tožbo nastalo za okoli 200.000 evrov stroškov. Tudi sicer v Ljubljani načrtujejo, da bo ta postopek Slovenijo stal bistveno manj, kot je stala arbitraža o meji - s to je bilo namreč za več kot šest milijonov stroškov.

nazaj na vrh