Šircelj: Predlog rebalansa ne zagotavlja srednjeročne stabilnosti javnih financ, povečuje odhodke ter ne zagotavlja zadostnih prihodkov

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija (foto: Pixabay) Simbolična fotografija (foto: Pixabay)

Odbor DZ za finance danes obravnava predlog rebalansa državnega proračuna, s katerim se zvišujejo tako prihodki kot odhodki, po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja pa je razvojno naravnan in daje podlago za strukturne ukrepe. A fiskalni svet opozarja, da je predvidena poraba previsoka, do dokumenta so kritični tudi v opoziciji.

 

Z rebalansom, s katerim so se v začetku februarja že seznanila ostala zainteresirana delovna telesa državnega zbora, se letošnji prihodki državnega proračuna povečujejo za 6,2 odstotka, na 10,35 milijarde evrov, odhodki pa za 4,8 odstotka, na 10,16 milijarde evrov. Državna blagajna naj bi tako leto končala s 193,6 milijona evrov presežka, kar predstavlja 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda, je uvodoma članom odbora povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

V SDS so takšnim načrtom odrekli podporo. "Predlog rebalansa ne zagotavlja srednjeročne stabilnosti javnih financ, povečuje odhodke, ki bodo trajali v nedogled, ob tem pa ne zagotavlja zadostnih prihodkov," je opozoril Andrej Šircelj (SDS). Kritičen je bil do napovedane zvišane obdavčitve kapitala in opozoril, da obravnavani dokument ne vsebuje nobenih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali strukturni primanjkljaj.

Fiskalni svet opozarja, da država troši za okoli 270 milijonov evrov preveč ter da posledično obstaja tveganje za srednjeročno vzdržnost javnih financ, je opozorila Monika Gregorčič (SMC). "Na podlagi lastnih izkušenj z vodenjem vlade se zavedamo, da je javnofinančna vzdržnost zelo pomembna kategorija," je dejala poslanka, ki srednjeročno strukturno uravnoteženost pričakuje od proračunskih dokumentov za prihodnja leta, katerih priprave se bo morala vlada lotiti kmalu po sprejemu rebalansa.

Ker ne prinaša strukturnih rešitev za prihodnost, na kar opozarja tudi fiskalni svet, so v NSi do predloga rebalansa zadržani. Javnofinančni odhodki se povečujejo, ni pa ukrepov, ki bi proračunu zagotavljali dolgoročne prihodke, je podobno kot Šircelj dejala Ljudmila Novak (NSi). "Dokler je gospodarska rast visoka, so prihodki res visoki, a vemo, da se gospodarstvo že ohlaja, predvsem v Nemčiji, od katere so slovenski izvozniki zelo odvisni," je pojasnila.

Anja Bah Žibert (SDS) je oporekala Bertoncljevim besedam, da je vlada pripravila razvojno naravnan predlog rebalansa. "Ta proračun sploh nima pravih ciljev," je dejala. Jani Ivanuša (SNS) pa je pred pretiranim trošenjem posvaril z besedami, da gre pri načrtovani rasti prihodkov zgolj za oceno, medtem ko se bodo odhodki zares za toliko povečali.

"S 'šparanjem' ni razvoja," je odgovoril Jože Lenart (LMŠ). Vsa ministrstva in vsi resorji bodo dobili več, je dejal in dodal, da vlada daje jasno sporočilo, za kaj in kje se bo poraba povečala - to je za razvoj in reforme, ki so potrebne zaradi demografskih trendov. Robert Polnar (DeSUS) pa je kritike rebalansa opomnil, da je z več kot 10 milijardami evrov predvidena rekordna poraba, a tudi če bi imeli na voljo še več denarja, ne bi zadostili željam vseh.

"Toliko denarja, kot ga imamo zdaj, nismo imel zadnjih 15, 20 let," se je strinjal Matjaž Han (SD) ter ugotovil, da gre za rezultat politik, vendar ne le te vlade, tudi prejšnjih. "Ta rebalans daje nazaj vsej del tistega, kar je bilo v preteklosti odvzeto," pa je dokument ocenil za optimalnega njegov strankarski kolega Jani Prednik (SD).

Rebalans bodo podprli tudi v SAB, saj bodo več dobili tako občine kot zaposleni v javnem sektorju in upokojenci, več denarja se namenja tudi za zdravstvo, raziskovalno dejavnost, socialo. A Slovenija že šest let beleži gospodarsko rast in krize je konec, zato se zdi Andreju Rajhu (SAB) prav, da bi sprejeli še kakšen ukrep v korist upokojencev, kot je denimo zvišanje odmernega odstotka za pokojnine.

Svoje glasove rebalansu so obljubili tudi v Levici, katere poslanec Luka Mesec je ocenil, da sledi tako socialni kot razvojni usmeritvi, ki jo država v tem trenutku potrebuje. V stranki so zadovoljni, da dokument vsebuje veliko zadev, za katere si prizadevajo tudi sami, kljub temu pa ostajajo kritični do nekaterih postavk. Med njimi je Mesec izpostavil področje obrambe, pa čeprav je vlada od predložitve predloga rebalansa zmanjšala načrtovane nakupe orožja.

K predlogu rebalansa je vloženih 34 dopolnil, do katerih se bo opredelil odbor za finance, v nadaljevanju seje pa bo obravnaval še predlog zakona o izvrševanju letošnjega proračuna. S tem bo vse proračunske dokumente pripravil za potrditev na plenarni seji, kar se bo predvidoma zgodilo v sredo.

nazaj na vrh