SDS za priznanje pravic po dokupljeni pokojninski dobi

  • Napisal  Demokracija
Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko Foto: Demokracija

Poslanci SDS so v postopek DZ vložili dopolnitev pokojninskega zakona, s katero želijo med drugim izenačiti pravice zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili, s tistimi, ki se jim je doba prostovoljnega zavarovanja priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Druga sprememba v noveli pa se nanaša na zavarovance z naslova kmetijske dejavnosti.

V SDS ne vidijo namreč logične razlage, da bi imela pokojninska doba, pridobljena na podlagi prostovoljnega zavarovanja, boljši status od pokojninske dobe, ki je bila do 31. decembra 2012 prav tako dokupljena v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, je na današnji novinarski konferenci pojasnila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko.

Poudarila je, da so posamezniki v obeh primerih vplačevali prispevke, zato v SDS ocenjujejo, da jih je treba dati na isti imenovalec.

To je SDS neuspešno poskušala urediti že z dopolnilom k noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki sta jo predlagala SD in DeSUS, DZ pa jo je podprl novembra. Z novelo se bo prostovoljna vključitev v zavarovanje zopet upoštevala pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino.

Ta rešitev, ki zadeva okoli 1000 upravičencev, je po navedbah poslanke sicer dobra, a izključuje tiste, ki so pokojninsko dobo dokupili bodisi zaradi študija ali služenja vojaškega roka, teh pa je nekaj manj kot 56.000.

To želijo v SDS odpraviti z dopolnitvijo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v katerem pa predlagajo še spremembo glede statusa zavarovancev iz naslova kmetijske dejavnosti. V SDS predlagajo, da se izenači obseg pravic glede na višino plačanih prispevkov, ne pa glede na administrativno kategorizacijo zavezancev, kot to sedaj velja, je pojasnila poslanka.

Po njenih navedbah je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983 določal zavarovanje za kmete in člane kmečkih gospodinjstev. Tedaj sta bili dve administrativni definiciji, in sicer združeni kmetje ter t.i. drugi kmetje. Vsi, ki so lahko opravljali kmetijsko dejavnost kot svoj edini in glavni poklic, so se lahko tudi obvezno zavarovali, in sicer od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, je pojasnila Lep Šimenkova.

Pri tem je po njenem mnenju sporno priznanje pravic, saj najverjetneje zaradi dveh različnih administrativnih opredelitev ni bilo pomembno plačilo prispevkov, ampak le to, ali je nekdo zavarovan kot t.i. združeni ali kot drugi kmet. V SDS želijo, da se izenači obseg pravic glede na višino plačanih prispevkov.

Lep Šimenkova je opozorila, da s spremembo zakona urejajo dve zadevi, zaradi katerih imajo številni udeleženci danes nižje pokojnine.

Finančne posledice je po besedah Lep Šimenkove težko predvideti. Na osnovi predvidevanja, da so zavezanci, ki so dokupili pokojninsko dobo, prikrajšani za 50 evrov pri pokojninah, bi to po ocenah SDS znašalo okoli 20 milijonov evrov letno.

nazaj na vrh