SDS: Sistem javnih naročil v Sloveniji odpira široko polje korupcijskih tveganj

Simbolična fotografija Simbolična fotografija My Friend/Wikimedia Commons; CC BY-SA 3.0

Poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke so na predsednika komisije za nadzor javnih financ naslovili zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali projekt druge cevi predora Karavanke in odločitev Državne revizijske komisije o odpravi odločitve naročnika o izbiri najcenejšega ponudnika.

Na področju revizij javnega naročanja se v zadnjih letih soočamo s primeri odločitev, ki se kažejo predvsem v zanemarjanju nekaterih temeljnih načel javnega naročanja in posledično vodijo do izbire dražjih izvajalcev, ki imajo enake ali še nižje reference kot najugodnejši ponudnik. Poleg neposredne škode, ki nastaja s takimi odločitvami, je škoda tudi posredna, saj se bistveno podaljšujejo postopki javnega naročanja, s tem pa tudi časovnica izvedbe, posledično se investicije bistveno dražijo.

Žal se domnevnim formalnim pomanjkljivostim (ki to velikokrat sploh niso) v postopkih revizije daje prevelika teža oziroma velikokrat služijo kot temelj take ali drugačne odločitve. To je še toliko bolj sporno, ker so odločitve Državne revizijske komisije (Dkom) dokončne in jih ni mogoče izpodbijati pred nobenim organom. V revizijskih postopkih bi morali predvsem skrbeti za to, da se varujejo interesi tako naročnika kot ponudnikov, da se zagotavlja konkurenca med ponudniki, predvsem pa zagotovi gospodarna in učinkovita poraba javnih sredstev.

Eden od primerov, kjer revizijska odločitev ne ščiti konkurence med ponudniki, ne zagotavlja gospodarnosti in bistveno daljša časovnico izvedbe, je primer javnega naročila za izgradnjo druge cevi predora Karavanke.

Gre za skupen projekt med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. Po dolgih letih priprav je bil decembra leta 2017 objavljen mednarodni javni razpis, ki sta ga Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) in avstrijska družba za upravljanje avtocest Asfinag objavila ločeno, a istočasno. Marca 2018 sta obe družbi odpirali ponudbe.

Dars je prejel 9 ponudb v vrednosti od 89,2 milijona evrov do 140,3 milijona evrov. Izbral je najcenejšega ponudnika za ceno 89,2 milijona evrov. Na Državno revizijsko komisijo so se pritožili trije neizbrani ponudniki, katerih ponudbene vrednosti so bile bistveno višje, in sicer za od 14 do 20 milijonov evrov. Pri tem je potrebno poudariti, da so se pritožniki prijavili na razpis s tujimi partnerji, saj sami nimajo ustreznih referenc pri gradnji predorov take vrste. Dkom je ugotovila, da je bil izbor najugodnejšega ponudnika nezakonit, odločitev pa je utemeljila na formalnostih, ne na vsebini.

V tem času na avstrijski strani že več kot tri mesece pospešeno gradijo predor, čeprav so tudi tam imeli pritožbeni postopek, ki je bil obravnavan celo na dveh stopnjah. Avstrijski Asfinag je poleti 2018 podpisal pogodbo z izbranim izvajalcem (ki je bil tudi najcenejši) za ceno 89,9 milijona evrov. Gre za podobno vrednost, kot je bila izbira Darsa, ki jo je Dkom odpravila. Pri tem je potrebno še poudariti, da je predor na avstrijski strani za slab kilometer oziroma. četrtino dolžine daljši od slovenskega dela. Od slabih 8 kilometrov predora znaša dolžina na avstrijski strani 4,402 kilometra, na slovenski pa 3,546 kilometra.

Na neustreznost odločitve Dkom je v konkretnem primeru opozoril tudi nadzorni svet Darsa, ki je po razveljavitvi izbora izvajalca za gradnjo slovenskega dela druge cevi karavanškega predora med drugim izpostavil, da »postopki javnega naročanja v revizijskem delu vedno bolj postajajo iskanje formalnih pomanjkljivosti izbrane ponudbe, ne pa uresničevanje temeljnih načel javnega naročanja, torej konkurenčnosti ponudnikov ter gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Zato postajajo postopki javnega naročanja vse daljši, kar resno ogroža tudi izpolnjevanje načrta gradnje in vzdrževanja avtocest«.

V poslanski skupini SDS izpostavljajo, da zakonodaja, ki danes velja na področju revizije postopkov javnega naročanja, očitno ni ustrezna in odpira široko polje korupcijskih tveganj. Posledično draži investicije, podaljšuje čas njihove izvedbe in generira negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi na škodo davkoplačevalcev. To se kaže tudi v primeru izbora izvajalca za gradnjo slovenskega dela druge cevi karavanškega predora, kjer v sosednji Republiki Avstriji kljub dvostopenjskemu pravnemu varstvu svoj del predora že gradijo.

Odločitev Dkom o odpravi odločitve glede izbire najcenejšega izvajalca za gradnjo slovenskega dela druge cevi karavanškega predora pa je sporna tudi zato, ker je bil tričlanski senat (mag. Gregor Šebenik, Tadeja Pušnar in dr. Mateja Škabar), ki je o tem odločal, sestavljen iz predstavnikov, ki so tako ali drugače povezani s stranko Socialni demokrati (SD). S tem je bil že navzven porušen videz nepristranskosti, ki bi ga morala Dkom zagotavljati tudi preko ustrezne sestave senatov. Še posebej takrat, ko gre za velika javna naročila.

V zvezi z omenjenim revizijskim postopkom je bilo na decembrski seji DZ postavljeno tudi ustno vprašanje predsedniku vlade o tem, kaj bo storil za zaščito interesov davkoplačevalcev oziroma za to, da državne investicije oziroma. javna naročila ne bodo po nepotrebnem preplačana, in kaj bo storil, da nad odločitvami Dkom ne bo samo “modro nebo”. Ustreznega odgovora predsednika vlade v SDS niso prejeli.

V poslanski skupini SDS opozarjajo, da bo nadaljevanje prakse, kot smo ji priča v konkretnem primeru, imelo škodljive posledice pri vseh nadaljnjih večjih naročilih, predvsem za žepe davkoplačevalcev. Opozarjajo, da so pred vrati postopki za velika javna naročila na infrastrukturnem in drugih področjih, ki se bodo, če se bo praksa, kot smo ji priča v konkretnem primeru nadaljevala, po nepotrebnem bistveno podražili.

V poslanski skupini SDS predlagajo, da se po razpravi na seji komisije sprejmejo naslednji sklepi:

1. Komisija za nadzor javnih financ pričakuje od ministrstva za javno upravo, da v roku 8 dni od sprejetja tega sklepa pisno predstavi predlog zakonodajnih rešitev s področja revizije postopkov javnega naročanja, ki bodo sledile zakonodajnim rešitvam in dobrim praksam iz tujine.

2. Komisija za nadzor javnih financ predlaga Komisiji za preprečevanje korupcije, da na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije preveri obstoj posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ter obstoj nasprotnih interesov pri posameznih članih senata Državne revizijske komisije.

3. Komisija za nadzor javnih financ priporoča Računskemu sodišču Republike Slovenije, da opravi revizijo posledic odločitev Državne revizijske komisije na višino stroškov oziroma končno ceno projektov za vsa javna naročila, katerih vrednost brez davka na dodano vrednost je bila enaka ali višja od 5.186.000 evrov (mejna vrednost za objavo na portalu javnih naročil) za zadnjih 10 let.

nazaj na vrh