SDS predlaga ukrepe za izboljšanje položaja vojnih veteranov, ki bi jim bile vrnjene prvotne pravice

Tomaž Lisec (foto: arhiv Demokracije) Tomaž Lisec (foto: arhiv Demokracije)

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog  zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih, ki ga je poslanska skupina SDS vložila v parlamentarni postopek.



Kot je uvodoma izpostavil Lisec, so upravičenci po Zakonu o vojnih veteranih tista skupina, kateri so bile pravice zaradi finančne krize odvzete in ji navkljub izboljšanju javnih financ od tedaj niso bile vrnjene. Glede na to, da rebalans proračuna za leto 2019 predvideva rekordno porabo javnih sredstev, tudi ni razloga, da se vojnim veteranom vrne, kar jim je bilo z ZUJF-om vzeto. »Vojni veterani so ena od skupin, ki pričakujejo, da se jim posledice izboljšanja javnih financ poznajo tudi v dejanskem življenju,« je dejal poslanec.

S predlogom zakona, ki smo ga v poslanski skupini SDS danes vložili v parlamentarni postopek, želimo odpraviti, kar je vojnim veteranom odvzel ZUJF, prav tako pa želimo popraviti, kar je veteranom odvzela zadnja sprememba pokojninskega zakona, ko se je pokojnina za upravičence, ki so dopolnili pokojninsko dobo 40 let brez dokupa, določila na minimalno višino 500 evrov.

»V praksi je tako prišlo do dogodkov in situacij, ko so dotedanji prejemniki veteranskega dodatka le tega izgubili. Cenzus za status vojnega veterana namreč znaša 497,15 evra in ko smo poslanci v Državnem zboru zvišali minimalno pokojnino, smo vede ali pa nevede storili napako, ki je marsikaterega državljana s statusom vojnega veterana finančno oslabila. Kdorkoli je namreč imel pokojnino višjo od 497,15 evra, pa četudi le en evro več, mu je ZPIZ veteranski dodatek po tej spremembi zakona vzel,« je dejal poslanec SDS Tomaž Lisec. Kot ugotavljamo v poslanski skupini je med tistimi, ki so izgubili pravico do veteranskega dodatka  največ upravičencev, katerim so se leta 2017 pokojnine zvišale na 500 evrov zaradi tega, ker so dopolnili 40 let delovne dobe brez dokupa. Takšno zvišanje pokojnin, ki je sicer zasledovalo načelo pravične minimalne pokojnine za polno delovno dobo, je po drugi strani pomenilo, da se je ravno vojnim veteranom skupni prihodek lahko tudi znižal, saj so v tej skupini izgubili veteranski dodatek.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil poslanec Tomaž Lisec v poslanski skupini SDS predlagamo vračilo pravic in njihov obseg za upravičence po Zakonu o vojnih veteranih kot je bil pred sprejetjem ZUJF ter še niso bile vrnjene in sicer: znižanje starostne meje za uveljavljanje pravice do varstva po Zakonu o vojnih veteranih iz 55 let na 50 let ter vrnitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja tako, da lahko upravičenec po lastni izbiri uveljavi pravico po Zakonu o vojnih veteranih ali po kakšnem drugem predpis.

Rešitev v zakonu pa je tudi sprememba cenzusa oziroma sprememba osnove ter način določanja osnove za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in njegove višine. »Če smo dvignili minimalno pokojnino, je prav, da dvignemo tudi cenzus za prejemanje veteranskega dodatka,« je dejal poslanec SDS.

»Pri omenjenem zakonu govorimo torej o osebah, ki so dejansko na terenu v tistih letih 1991 in kasneje žrtvovali svoje zdravje, službene obveznosti, in še kaj na račun tega, da smo vzpostavili tisto, s čimer se lahko svetu pohvalimo, to je samostojno državo,« je dejal poslanec in poudaril, da naj imajo od tega, da gre državi v javnofinančnem smislu dobro, koristi njeni državljani. »Predlagani zakon ima za državni proračun minimalne finančne posledice, preračunali smo, da bi iz državne blagajne za rešitve,ki jih predlagamo, potrebovali maksimalno 7 milijonih evrov,« je dejal poslanec.

Nenazadnje je Lisec še povedal, da se v zvezi z veteranskim dodatkom na poslanke in poslanci obračajo tudi vojni veterani, predvsem s prošnjo, da se »nerazumno stanje, ki na tem področju vlada sedaj nemudoma odpravi« in da se »ljudem, ki so bili pripravljeni za našo samostojnost dati življenje v naši državi omogoči človeka vredno življenje.«

Tomaž Lisec je nenazadnje izrazil upanje, da bodo vsi poslanke in poslanci prisluhnili našim argumentom in da, v kolikor v drugih poslanskih skupinah menijo, da bi bilo treba zakon nomotehnično popraviti, le to tudi storimo v času trajanja postopka.  

nazaj na vrh