SD še naprej po poti partizanov, ki si niso drznili natisniti Zupanove drame o bitki, ker niso želeli užaliti resničnih italijanskih fašistov

  • Napisal  Ivan Šokić/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Tanja Fajon in Dejan Židan (vir: twitter) Tanja Fajon in Dejan Židan (vir: twitter)

“V času, ko se v Evropi ponovno obujajo razmišljanja, ki temeljijo na ideologiji fašizma in nacizma, je ohranjanje zgodovinskega spomina še toliko bolj pomembno,” je na Twitterju ob objavi fotografij s pohoda na Jelenov žleb zapisal predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan. Predvolilna kampanja za majske volitve v Evropski parlament je že v polnem teku. V SD pa že lep čas skušajo kar največ izmolsti iz podpihovanja strahov pred namišljenim obujanjem fašizma in nacionalsocializma.

Glavna pri tem sta ravno podpredsednika SD Tanja Fajon in Matjaž Nemec, ki sta tudi prva na seznamu kandidatov SD za evropske volitve. Pred časom so bili v ospredju njihovi napadi na predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija zaradi neposrečenih izjav o Istri in Dalmaciji, za katere se je kasneje tudi opravičil, če so koga vznemirile. V SD so takrat Tajanijeve izjave razumeli kot ponovno obujanje fašizma, medtem ko je v resnici v najslabšem primeru šlo “zgolj” za “dobri stari” italijanski iredentizem, ki ima veliko daljšo brado od fašizma v Italiji.

Največji uspeh partizanov na Slovenskem presenečenje za obe strani
Židan zdaj na podoben način izrablja pohod na Jelenov žleb “v spomin na zmagovito bitko Gubčeve, Cankarjeve, Tomšičeve in Šercerjeve brigade”, kakor je zapisal na socialnem omrežju. Ustvarja se vtis, zaradi katerega bi lahko kdo pomislil, da je dejansko šlo za načrtovan spopad in ne zgolj za naključje, ko so partizanske enote naletele na italijansko vojsko, nakar so se več ur obstreljevali.

Bilo je 26. marca 1943. Dva dni pred tem je Cankarjeva brigada napadla Dolenjo vas, a so Italijani napad s pomočjo tankov odbili. Italijani so se pripravili na protinapad, a naj bi se ta izjalovil, potem ko so na poti proti Ribnici naleteli na Cankarjevo in Gubčevo brigado. Ostalo, kakor bi rekli, je zgodovina. Bitka v Jelenovem žlebu velja za eno največjih zmag partizanov v 2. svetovni vojni. Italijanski bataljon Macerata naj bi utrpel velike izgube, 106 mrtvih, 102 ranjena. Po drugi strani so imeli partizani zgolj 5 mrtvih in 20 ranjenih, ob tem pa naj bi zasegli še 7 težkih in 12 lahkih mitraljezov, 1 težki minomet in 190 pušk.

Vseeno naj omenjene številke ne bi bile preveč zanesljive, na kar je pred leti opozoril v svojem poslanskem vprašanju tudi poslanec SDS Jože Tanko. Ko je na vlado RS naslovil vprašanje, kakšne so uradne številke glede števila vojakov, ki so se udeležili spopada, koliko je bilo mrtvih in kje so ti pokopani ter kaj se je zgodilo z ranjenci okupatorske vojske, dejanskega odgovora ni bilo. Zgolj napotitev na preostale, za to namenjene državne urade.

Partizani želeli zavezništvo s fašistom
Svoje pove tudi dejstvo, da naj bi bili padli italijanski vojaki zakopani v neoznačenem grobišču. O bitki je leto kasneje napisal dramo tudi Vitomil Zupan, ki so jo “tovariši” na veliko hvalili. A so se hitro pojavili pomisleki. Namreč, čeprav naj bi bilo zabavno, je jugo-komuniste zmotilo prikazovanje Italijanov v taki luči, saj so računali na zavezništvo z “Badoglievo vojsko”.

Dopis propagandnega oddelka glavnega štaba s komentarjem predstave Jelenov žleb (Vir: Partizansko gledališče)

Pietro Badogli se je že leta 1936 pridružil fašistom. Iz stranke ni izstopil niti, ko je leta 1940 odstopil s položaja načelnika generalštaba italijanske vojske po fiasku z italijansko invazijo na Grčijo. Njegova zvestoba fašizmu je šla celo tako daleč, da mu je kralj Victor Emmanuel zaupal, da ga bo v kratkem imenoval za italijanskega premierja, saj je izgubil zaupanje v Benita Mussolinija. Druga izbira naj bi bil takrat Badoglijev rival Enrico Caviglia, a ta kralju ni bil všeč, saj je bil javni nasprotnik fašizma. Italijanski kralj je želel na čelu države fašista, ki bi bil sposobnejši od Mussolinija.

Antisemitizem v SD?
To je bil torej človek, ki je prevzel oblast nad Italijo in napovedal vojno nacionalsocialistični Nemčiji. To je bil človek, ki ga tovariši partizani z Zupanovo predstavo Jelenov žleb niso želeli užaliti. Izgleda, da takratnim vodilnim ni bilo toliko pomembno, kdo je fašist in kdo ne, temveč zgolj, kdo ima močnejšo vojsko. Namreč, vedno znova postaja zanimivo vprašanje, kako lahko v SD tako glasno protestirajo proti predsedniku EP in ga zmerjajo s fašistom, ko pa sami vlečejo legitimnost vse do partizanskih borcev, ki so bili z deklariranim fašistom pripravljeni sklepati zavezništva.

Svoje pove tudi, da so pri SD zatajili na celi črti, ko bilo potrebno podpreti resolucijo, ki med drugim obsoja tudi fašizem. Tu ne gre zgolj za dvojna merila in poveličevanje tako imenovanega “narodnoosvobodilnega boja”, kot to radi prikazujejo privrženci jugo-komunističnega režima. Z nepodporo resolucije o evropski zavesti in totalitarizmih v SD sami zanikajo unikum holokavsta in dejstvo, da je bilo v “totalitarnih in avtoritarnih režimih 20. stoletja v Evropi pregnanih, zaprtih, mučenih in ubitih na milijone žrtev”. In to ravno v stranki, ki ima še danes svoje prostore v ukradeni judovski vili.

Ivan Šokić/Nova24TV

nazaj na vrh