Šarčeva koalicija si z uvedbo davka na nepremičnine in premoženje obeta nov finančni izplen!

  • Napisal  H. M. / Nova24v
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Marjan Šarec (foto: arhiv Demokracije) Marjan Šarec (foto: arhiv Demokracije)

Predstavnikom koalicije, ki so člani odbora za finance, bo predvidoma v petek predstavljen delovni osnutek prenove sistema obdavčitve nepremičnin, navaja STA in dodaja, da ministrstvo predlaga, da bi bila davčna osnova celotna pripisana vrednost nepremičnine, stopnje pa bi bile za posamezne vrste nepremičnin različne. S tem Šarčeva koalicija stremi k uresničitvi dela koalicijske pogodbe, v kateri so napovedali uvedbo davka na nepremičnine in premoženje. Do uvedbe tega so med drugim kritični v SDS, saj uvedbo davka vidijo kot ukrep, ki lahko pomeni neposredno finančno obremenitev za slovenske podjetnike, že v predvolilnem programu pa so zapisali, da nepremičninskega davka ne bodo uvedli. Ustavno sodišče je že leta 2014 zaradi protiustavnosti nekaterih določb razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, ki ga je sprejela vlada Alenke Bratušek.

Na podlagi analize sedanje obdavčitve nepremičnin in simulacije davčnih stopenj ministrstvo kot najustreznejšo rešitev predlaga, da se pri določanju davčne stopnje upošteva sedanje efektivne stopnje, za stanovanje določi 0,1-odstotno stopnjo in za druge stavbe 0,6-odstotno stopnjo.

Za gozdna in kmetijska zemljišča bi upoštevali stopnje, ki so bile leta 2013 usklajene v pogovorih z interesnimi skupinami, in sicer, da bi bila kmetijska zemljišča obdavčena po 0,5-odstotni stopnji, gozdna pa po 0,07-odstotni stopnji. Za simulacijo predstavlja izhodišče, da bo davčna osnova 100 odstotkov posplošene vrednosti nepremičnine, da bi se obdavčile vse nepremičnine (pri čemer bi bile izvzete zgolj nepremičnine s strani mednarodnih institucij), kar bi občinam zagotovilo prihodke, ki bili primerljivi sedanjim.

Foto: STA

Zajem vseh nepremičnin v obdavčitev bi zagotovil višje prihodke

Tudi za varianto enotne davčne stopnje v višini 0,2 in 0,26 odstotka so izvedli analizo. V gradivu so zapisali, da se glede na učinke predstavljenih variant kot najustreznejšo predlaga prva varianta, se pravi upoštevanje trenutne ravni efektivne obdavčitve, pri čemer bi bile za različne vrste nepremičnin določene različne davčne stopnje. S tem naj bi se po njihovih besedah doseglo, da se obdavčitev nepremičnin, ki so sicer obdavčene v sedanjem sistemu, ne bi bistveno spremenila, ob tem pa bi se ob zajemu vseh nepremičnin v obdavčitev zagotovilo višje prihodke. Poleg tega so poudarili, da bo višina prihodkov odvisna od sprejetih končnih rešitev glede stopenj obdavčitve ali zajema nepremičnin. “To bo še predmet strokovnih in političnih posvetovanj ter javne obravnave predloga zakona.”

Na ministrstvu so zapisali, da bi s tem glede na vrsto nepremičnine v sistem vgradili progresijo, “progresivni učinek pa bi bil v sistem vgrajen že z uporabo posplošene vrednosti nepremičnine kot davčne osnove”, to pomeni, da bi tisti, ki so lastniki več nepremičnin in bolj vrednih nepremičnin, plačevali višji davek, kar je v skladu z določilom koalicijske pogodbe, kjer je zapisano, da bo uveden davek na nepremičnine (bolj obdavčeni bodo lastniki večjih in več nepremičnin).

Fotografija je simbolična. (Foto: STA)

Tovrstni davek bi šel kot prihodek izključno na račun občin, ministrstvo pa ob tem dodaja, da naj s tem posamezniki v povprečju ne bi bili bolj obremenjeni, kot so sicer dandanes s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, davkom na premoženje in dajatvijo za uporabo gozdnih cest. Pri tem bi pri posameznikih lahko prišlo do odstopanj tako navzdol kot navzgor, prihodek občin pa naj bi od že danes obdavčenih nepremičnin ob tem v povprečju ostal enak. Po njihovih besedah naj bi bilo s tem deloma razbremenjeno gospodarstvo, trenutno namreč pravne osebe za uporabo stavbenega zemljišča plačujejo okrog 70 odstotkov nadomestila, fizične pa okrog 30 odstotkov.

Pot do sprejetja je še dolga

Po ocenah ministrstva bodo občine s pričetkoa meseca letos pobrale nadomestilo za uporabo stavbenega zemljišča v vrednosti okrog 230 milijonov evrov. Obstaja ocena, da naj bi usklajevanja koalicije potekalo do 5. novembra, do 19. novembra naj bi bil nato pripravljena osnutek zakona o davku na nepremičnine, nato pa naj bi se pričela javna obravnava, za katero se predvideva, da bo potekala do 18. januarja 2019. Februarja in marca drugo leto bi sledilo vnovično koalicijsko usklajevanje, marca pa bi sledila obravnava s strani vlade, nato pa bi bil predlog zakona poslan v Državni zbor RS. Ministrstvo ocenjuje, da bo do sprejetja zakona prišlo junija ali julija, v veljavo pa naj bi stopil 1. januarja 2020.

nazaj na vrh