S torkovo izredno sejo državnega zbora korak bližje k predčasnim volitvam; bo Veber presenetil?

Možnosti, da bi kdo predlagal mandatarja so malo verjetne, a niso povsem izključene. Fotografija: Matic Štojs Lomovšek Možnosti, da bi kdo predlagal mandatarja so malo verjetne, a niso povsem izključene. Fotografija: Matic Štojs Lomovšek

Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije se bodo na torkovi izredni seji seznanili z odločitvijo predsednika republike Boruta Pahorja, da ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja. S tem se bodo pospešile priprave na predčasne parlamentarne volitve, ki bodo najverjetneje konec maja ali v začetku junija.

Pahor je namreč minuli teden po posvetu z vodji poslanskih skupin predsednika državnega zbora Milana Brgleza obvestil, da ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja, in ga zaprosil, da se DZ na seji s tem seznani. "V okoliščinah, ko se tudi sicer izteka mandat sedanjemu sklicu državnega zbora, prizadevanje za izvolitev predsednika vlade za tako kratek čas ni smiselno in potrebno," je v dopisu predsedniku DZ zapisal Pahor, ki bo poslancem tudi osebno pojasnil svojo odločitev.

S takšno odločitvijo je Pahor skrajšal 30-dnevni rok, ki ga je imel po odstopu Mira Cerarja z mesta predsednika vlade na voljo za predlaganje novega mandatarja, in tako odprl pot predčasnim volitvam.

Poslanci v iskanje kandidata za mandatarja?

Ko se bo državni zbor na torkovi seji seznanil s Pahorjevim obvestilom, pa bo začel teči še 14-dnevni rok, v katerem lahko kandidata za mandatarja predlaga poslanska skupina ali skupina desetih poslancev. Sledi pa lahko še tretji poskus, saj lahko DZ v 48 urah sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade. Če se zanje odloči, mora o kandidatu glasovati najpozneje v sedmih dneh.

Tako bi v skrajnem primeru razpust parlamenta in razpis predčasnih volitev lahko zamaknili za tri tedne. Ali je v tem času iz poslanskih vrst pričakovati predlog za imenovanje mandatarja, še ni znano, se pa med nekaterimi omenja tudi ta možnost. Na ta način bi namreč aktualni sklic DZ pridobil nekoliko več časa za sprejem nekaterih pomembnih vsebin.

Možnosti, da bi kdo predlagal mandatarja so malo verjetne, a niso povsem izključene. Da je pripravljen sprejeti kandidaturo, pa je sporočil nekdanji podpredsednik SD in odstavljeni minister za obrambo, sedaj pa nepovezani poslanec Janko Veber, ki si očitno zelo želi pozornosti medijev.

Če mandatarskega kandidata ne bo oziroma ta ne bo izvoljen, bo predsednik republike parlament razpustil in razpisal predčasne volitve. Te se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa ter najpozneje dva meseca po razpustu državnega zbora.

Kdaj bodo državljani odšli na predčasne volitve, torej še ni znano. Glede na zakonske roke pa bi bil prvi možen datum 27. maj, kar je le dva tedna pred 10. junijem, ki je veljal kot najverjetnejši datum rednih volitev. Pričakovati je torej, da bodo volitve potekale konec maja ali v začetku junija.

Tudi med poslanskimi skupinami ni enotnega mnenja o najprimernejšem datumu volitev. Medtem ko se jih večina zavzema za čimprejšnjo izvedbo volitev, pa si v SMC in SDS želijo njihov datum čim bolj zamakniti, da bi DZ lahko sprejel še nekaj pomembnih vsebin.

V DZ delovno vse do konca mandata

Poslance namreč do konca mandata čaka še kar nekaj dela, ki ga bodo sicer opravili na izrednih sejah. Med njimi je predlog ustavnega zakona za zaščito NLB pred hrvaškimi sodišči, ki so ga predlagali v SDS in NSi, načelno podporo pa so mu izrazili v večini poslanskih skupin. Da bi ustavni zakon, ki se ga sprejema po dvofaznem postopku in z dvotretjinsko večino, spravili pod streho, bi se moral DZ sestati na treh izrednih sejah.

A to ni edini projekt, ki ga poslanci aktualnega sklica želijo izpeljati do konca mandata. Tako je že vložena za Slovenijo škodljiva zahteva za izredno sejo o priznanju Palestine, ki so jo s pomočjo poslancev SMC in DeSUS vložili poslanci Levice, ki direktno delujejo proti interesom samostojne slovenske države. In še vedno prepevajo internacionalo…

Glede na dejstvo, da je bilo za obravnavo na redni aprilski seji DZ predvidenih okrog 50 zakonskih besedil, pa je do izteka mandata pričakovati še kar nekaj zahtev za sklic izredne seje. Med zakonskimi predlogi je namreč kar precej takšnih, ki so jih predlagali poslanci, zato bodo verjetno svoje predloge poskušali tik pred zdajci spraviti skozi parlamentarno sito. Še največ predlogov so v zadnjem času vložili poslanci SMC, ki so prej »spali spanje pravičnega«.

DZ se namreč po razpustu v skladu z dogovorom vodij poslanskih skupin, ki so ga potrdili tudi na petkovem kolegiju predsednika DZ, ne bo več sestajal na rednih sejah. Kljub temu bo vse do konstituiranja novega sklica DZ obdržal svoje pristojnosti.

Da državni zbor tudi po razpustu ohrani svoj mandat in zakonodajno funkcijo, je že leta 2012 presodilo ustavno sodišče. "Ker je DZ nosilec zakonodajne oblasti in ker je vsebina njegovega mandata prav v izvrševanju zakonodajne oblasti, ohrani svojo zakonodajno funkcijo, vse dokler te funkcije na prvi seji ne prevzame novoizvoljeni državni zbor," so tedaj zapisali ustavni sodniki. Tako je tudi po razpustu z vsebinskega vidika ustavni položaj DZ enak kot po razpisu rednih volitev.

Kljub temu pa v državnem zboru že od prvih predčasnih volitev leta 2011 velja dogovor, da se v času do konstituiranja novega sklica ne sklicuje rednih sej, pač pa poslanci delo opravljajo na izrednih.

Je pa jasno, da je poslanska vnema že zelo padla, kar je bilo vidno minuli teden v na pol prazni dvorani državnega zbora.

nazaj na vrh