Propadli politik Janko Veber povsem pogorel: ustavno sodišče zavrnilo pobudo glede domnevno neustavnega imenovanja ministrov

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za presojo ugotovitev domnevnega neustavnega imenovanja ministrov v slovenski vladi in zahtevo za razveljavitev njihovega imenovanja, ki jo je po lanskih volitvah vložila neparlamentarna stranka Sloga oziroma njen predsednik Janko Veber. Kot je ocenilo, pobuda ne ustreza pristojnostim ustavnega sodišča.

 

Prvi mož neparlamentarne stranke je v vloženi pobudi zatrjeval, da je bilo lansko imenovanje ministrov opravljeno v neskladju z več členi ustave, pa tudi v nasprotju s Splošno deklaracijo človekovih pravic in Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ker so bili ministri imenovani s 45 glasovi poslancev, predsednik vlade pa pred tem s 55 glasovi, v Slogi menijo, da je takšno imenovanje ministrov protiustavno, saj bi morali biti imenovani z enakim številom glasov kot premier oziroma kot je zahtevano za njihovo razrešitev. Ustavnemu sodišču so zato predlagali, da razveljavi njihovo imenovanje in državnemu zboru naloži ponovno izvedbo tega postopka.

Ustavni sodniki so po preučitvi pobude ugotovili, da pobudnik z njo sploh ne uveljavlja očitkov o nezakonitosti predpisov ali splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Prav tako s pobudo ne zahteva rešitve spora glede pristojnosti za odločanje v posameznem postopku, niti ne zatrjuje protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank.

Ker pobuda, ki jo je Veber vložil skupaj z Rastkom Plohlom, po svoji vsebini ne ustreza niti nobeni drugi z ustavo in zakoni določeni pristojnosti ustavnega sodišča, jo je ustavno sodišče soglasno zavrglo, so danes sporočili z ustavnega sodišča.

Veber, ki je pred lanskimi volitvami po odhodu iz SD deloval kot nepovezani poslanec, nato pa se je za vstop v državni zbor neuspešno potegoval na listi Združene levice in Sloge, je bil pred tem neuspešen tudi s pobudo za presojo legitimnosti zadnjih parlamentarnih volitev. Oporekal je namreč ustavnosti zakona o volitvah, saj je menil, da so te zaradi različnih načinov določanja kandidatnih list nepoštene, neenakopravne in nesvobodne.

Pred tem je bil z zahtevo neuspešen tudi na vrhovnem sodišču, ki je ugotovilo, da ni pristojno za presojo zakonitosti rezultata volitev. To je še utrdilo njegovo prepričanje, da gre za veliko pravno praznino in nedorečenost v volilni zakonodaji. Zdi se mu namreč sporno, da lahko o pritožbi na izid volitev odloča le državni zbor, ki sam sebi potrjuje poslanske mandate. Ustavni sodniki so tudi to pobudo zavrnili, ker po njihovem mnenju niso pristojni za presojo izpodbijanih aktov.

Kot očitno neutemeljeno pa je ustavno sodišče zavrnilo tudi njihovo pritožbo na ravnanje mandatno-volilne komisije državnega zbora v postopku potrditve poslanskih mandatov. Sodniki so prepričani, da zakonodaja komisiji ne nalaga, da pri obravnavi pritožb pridobi mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, kot so zatrjevali pritožniki.

nazaj na vrh