Pri gospodarski kriminaliteti postopki na sodiščih po opozorilih predolgi

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Matic Štojs Lomovšek/Demokracija

Odbor DZ za pravosodje se je seznanil s poročilom o delu državnih tožilstev in poročilom Specializiranega državnega tožilstva za lansko leto. V razpravi je bilo tako iz vrst poslancev kot tožilcev med drugim slišati opozorila, da postopki v primerih najhujših gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj na sodiščih potekajo mnogo prepočasi.

Odbor DZ za pravosodje je ob obravnavi skupnega poročilo o delu državnih tožilstev ter letnega poročila o delu Specializiranega državnega tožilstva odprl nekaj najbolj aktualnih tem. Med njimi so spregovorili o zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Zaradi odločbe ustavnega sodišča so morali septembra letos umakniti tožbe v devetih zadevah in eni pritožbi, je pojasnil generalni državni tožilec Drago Šketa. Zato bo trajalo kar nekaj let, da bodo ponovno začeli obdelovati podatke in uspešno vlagati tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Kot je opozoril, se tožilstvo sooča s premalo pretehtanimi zakonskimi rešitvami. Zato si želijo učinkovitejšega nabora ukrepov, ki bodo vzdržali ustavnopravno presojo. Vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan pa je ob tem opozoril, da ustavno sodišče o vseh določbah zakona sploh še ni odločilo in ni izključeno, da bo še kakšna doživela podoben epilog, kot ga sporni 57. člen. Odvzem premoženja je sicer eno glavnih orožij za uspešen pregon storilcev, zato ga morata imeti policija in tožilstvo tudi v prihodnje na razpolago, je dodal.

Poslanec SDS Dejan Kaloh je tožilstvu očital, da je bila v zadnjih petih letih vrednost tožbenih zahtevkov za odvzem premoženja le 28 milijonov evrov, kar je precej manj kot v nekaterih drugih državah, ki jih je navedel. Po Furlanovih besedah pa takšne primerjave ne vzdržijo, saj je Slovenija unikum pri t. i. civilni konfiskaciji. Treba je namreč ločiti med odvzemom premoženja po omenjenem zakonu in odvzemom premoženjske koristi iz kaznivih dejanj.

Tudi pregon korupcije in najhujših oblik organiziranega kriminala je bil predmet razprave. Poslanka SDS Eva Irgl se je vprašala, ali je povprečen davkoplačevalec lahko zadovoljen s pregonom, ter dodala, da pravosodni sistem potrebuje prevetritev. Omenila je tudi idejo o ustanovitve specializiranega sodišča oziroma oddelka za ta kazniva dejanja.

Šketa je opozoril, da ti postopki na sodiščih potekajo prepočasi in na odločitve čakajo tudi več let. Tudi Furlan je prepričan, da bo potreben organizacijski premik na strani sodišč, da se bodo te zadeve obravnavale bolj koncentrirano, bodisi kot specializirano sodišče bodisi kot oddelek. Vrhovni državni tožilec Jože Kozina pa je poslance opozoril, naj čim prej okrepijo delo sodnikov, saj bo kompetentne sodnike težko dobiti čez noč.

Predstavniki tožilstva so danes tudi opozorili, da bi bilo treba zožiti nabor kaznivih dejanj, s katerimi se ukvarja SDT. Po besedah Škete sedanji obseg po nepotrebnem povzroča birokratizacijo in duši sistem.

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Gregor Strojin pa je glede pobud tožilstva za spremembo zakonodaje dejal, da niso vedno potrebne zakonske spremembe, da se pride do izboljšav. "Iskati moramo sistem, kjer bodo vsi deležniki delovali optimalno, pri čim manj revolucionarnih spremembah. Ko bodo vse možnosti izčrpane, se lahko pogovarjamo tudi o spremembah zakonodaje," je dejal.

Nekaj poslancev je izpostavilo tudi kazniva dejanja, kjer so kršene pravice delavcev. Podatki so po besedah Igorja Zorčiča (SMC) alarmantni, nekateri delodajalci pa namenoma ignorirajo vso zakonodajo s področja delovnega prava. "Ne drži, da ne obvladujemo pregona," je poudaril Šketa. Dodal je, da se iz leta v leto povečuje število obsodilnih sodb s tega področja.

Po njegovem tožilstvo sicer izkoriščanja delavcev ne more preprečevati, kazenski pregon pa je le vrh leden gore. Kazenski pregon tako ne more uravnati te problematike, saj je to predvsem naloga delovne inšpekcije in drugih deležnikov, ki morajo ukrepati v prejšnjih fazah.

Tudi pri pregonu sovražnega govora je po besedah vrhovnega državnega tožilca kazenska represija skrajno sredstvo. Poslanca Levice Željka Ciglerja je namreč zanimalo, ali so na tem področju kakšni premiki, saj lahko "sovražni govor že jutri postane čisto normalen del pogovora v tej državi".

Šketa je sicer pregon sovražnega govora uvrstil med prioritete dela tožilstva. Ker je zakon leta 2012 zožil definicijo sovražnega govora, se od tedaj zmanjšuje število ovadb, na to pa tožilstvo nima vpliva. Na drugi strani pa je neurejen tudi prekrškovni vidik, je opozoril.

Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc pa je pričakovanja, da bodo skozi kazensko represijo reševali vse probleme, povezane s sovražnim govorom, ocenil kot pretirana. Tožilci se morajo držati zakona, ki predvideva, da gre v primeru sovražnega govora za kaznivo dejanje le, če gre za ogrožanje javnega reda in miru. Ob tem je opozoril na možnost, da bi se prek tožilstva odvijal politični boj.

Poslanka LMŠ Tina Heferle pa se je dotaknila instituta priznanja krivde in vprašala, ali je pri tem zaznati "nedostojna ravnanja tožilcev in sodnikov v želji po hitrejšem postopku". Šketa je odgovoril, da je sklepanje sporazumov dobrodošlo, saj skrajšuje postopke, odstotek sporazumov glede na vse obravnavane zadeve pa ni tolikšen, da bi vzbujal skrb. Negativnih vplivov tega instituta na tožilstvu niso zaznali.

nazaj na vrh