Preberite: Klinični center naj bi “zašuštral” otroka: Staršem ponuja 100 tisoč evrov odškodnine, a krivde noče priznati!

  • Napisal  Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Preberite: Klinični center naj bi “zašuštral” otroka: Staršem ponuja 100 tisoč evrov odškodnine, a krivde noče priznati!

V tokratni oddaji Drugorazredni so prikazali zgodbo Marte in Karola Hernčiča, ki tožita UKC Ljubljana zaradi napake pri zdravljenju sina Gregorja na infekcijski kliniki. Pravilno diagnozo naj bi postavili šele 13 dni po sprejemu v bolnišnico, ko je bolezen že nepopravljivo poškodovala fantkove možgane. Danes, dvajset let pozneje, je Gregor še vedno na ravni dveletnega otroka in tako zaznamovan za vse življenje. Medtem ko na UKC napake ne želijo priznati, starša poskušata Gregorju omogočiti kar se da dostojno življenje.

Zgodba družine Hernčič je tragična in opozarja, da tudi slovensko zdravstvo ni imuno na zdravniške napake. A je precej bolj učinkovito, ko se je na sodiščih potrebno zagovarjati in oprati svoje ime, čeprav ima danes 21-letni Gregor hude zdravstvene posledice zaradi nestrokovnega in malomarnega zdravljenja, kar v tožbi zoper Univerzitetni klinični center Ljubljana starša očitata zdravnici Dušici Pleterski Rigler.

Marta in Karol Hernčič sta nas povabila v svoj dom v Kamniku. Letos decembra bo minilo 20 let, odkar se je življenje takrat dveletnega Grege za vedno spremenilo, ko je od vrstnikov v vrtcu staknil hudo, večkrat celo smrtonosno bolezen, gnojni meningitis. Mati je sina nemudoma odpeljala k osebnemu zdravniku Slavku Novaku, ki sprva sicer ni želel delati preplaha in je mater skupaj z otrokom poslal domov, upajoč, da gre samo za prehlad. Hkrati je sicer opozoril, naj se vrneta, če se v treh dneh zdravje ne izboljša. “Ko sem mu brala knjigico, to dobro vem, je kar zaspal in se ni več zbudil pravi. Še kar je imel vročino,” pove Hernčičeva, zato je Grego spet peljala k zdravniku. Tokrat je bil pediater veliko bolj zaskrbljen. “Ko ga je pogledal, je takoj rekel, da mu to ni všeč in da bi lahko bil to meningitis. V napotni diagnozi je pisalo ‘sum na meningitis’,”  pojasni Hernčičeva. Družina se je z osebnim avtomobilom nemudoma odpeljala naprej. Toda na infekcijski kliniki še zdaleč niso bili tako zaskrbljeni kot osebni zdravnik, se spominja Hernčičeva in pravi, da so menili nasprotno: “Da ne gre za meningitis, da je vse skupaj lahko bolj podobno kakšnim revmatičnim znakom, da bi lahko šlo za juvenilni revmatoidni artritis, ki ga imajo lahko tako majhni otroci. Ampak potem, čeprav je imel kup preiskav, se je stanje še kar slabšalo in slabšalo.”

Po ugotovljeni napaki si zdravnica Pleterski Riglerjeva pred starše ni več upala

Čeprav sta bila starša čedalje bolj v skrbeh, kaj se dogaja z njunim sinom, pa so ju po besedah Hernčičeve na infekcijski kliniki ves čas mirili, da se nimata česa bati, saj da za Grego skrbi najboljša zdravnica: “Vem, da so mi rekli, da imamo najboljšo zdravnico, a njej si nihče ni upal oporekati. Ona je bila res kot nek general, tako se je tudi do mene obnašala. Ko sem spraševala glede rezultatov od prvega dneva, ko so mu vzeli kri in bris, po poklicu sem namreč farmacevtski tehnik in nekaj vem, mi je ona odgovorila, kar me je res prizadelo: ‘Ja, veste, rezultati, ni tako kot bi posejali solato na vrtu.’ Govorili so mi, da se zdravi, da se delajo preiskave, nikoli ni bilo jasnega odgovora.” Prepričani, da ima Grega revmo, so ga pričeli zdraviti z imunoglobini, sredstvom, ki ga otrokom predpišejo v res nujnih primerih, po 12 dneh pa je bilo zdravstveno stanje Grege vse slabše. Mati, ki si je vzela bolniško, je bila noč in dan ob sinu. Po materinih besedah je Grega cele noči jokal. Še trinajsti dan zjutraj naj bi bila zdravnica Pleterski Riglerjeva prepričana, da ne gre za bolezen, na katero je posumil pediater Novak. Zdravnica naj bi takrat, 13. decembra, rekla, da ne gre za meningitis, pač pa neko sistemsko bolezen, s katero se naj ne bi ukvarjali, a se s tem ukvarjajo na pediatrični kliniki. A očitno so si na zdravniškem kolegiju premislili, zdravnica naj bi se namreč vrnila v spremstvu medicinske sestre in starše obvestila, da bodo Grego za vsak slučaj vendarle punktirali. Rezultati vzorca, ki ga vzamejo iz hrbtenjače na za otroke izjemno boleč način, so bili katastrofalni in točno takšni, kot je trinajst dni prej posumil pediater Novak. Da je imel prav, je starše obvestila medicinska sestra, zdravnica Pleterski Riglerjeva pa naj si pred starše, zavedajoč se, da je napravila napako, ne bi več upala.

Odvetnik Andrej Pitako (Foto: posnetek zaslona)

UKC ponuja odškodnino 100 tisoč evrov, a napake ne želi priznati

Za vse, kar se je zgodilo, sta starša zahtevala pravico na sodišču. UKC Ljubljana se je tožbi, ki sta jo zakonca vložila leta 2000, sprva želel izogniti. Predlagali so jima mediacijo in odškodnino v višini 100 tisoč evrov, ki pa bi UKC oprala krivde. A Gregov oče Karol Hernčič na to ni želel pristati, njegovega sina so “zašuštrali” in zato je želel pravico: “Enostavno nisem mogel tega sprejeti in sem rekel, dajte mi en evro in priznajte krivdo. To skrivanje še danes doživljam in sanjam o tej ženski in njenem skrivanju, grozljivo, kar je naredila. In laže do danes.” Odvetnik Andrej Pitako je povedal: “V postopku sojenja je prišlo do napak še naprej, vsi smo imeli vtis, da ima sodišče pravzaprav nalogo razbremeniti klinični center in je poleg dveh obstoječih izvedenskih mnenj, ki so jih dali ljudje, ki imajo dolgoročne izkušnje z infektologijo, kot na primer prof. Lesničar ali pa dr. Goriškova, ena najstarejših oziroma edina izvedena s področja infektologije, pri prvem sojenju in pri drugem sojenju tudi. A kljub temu to ni bilo zadosti, ker so bila ta mnenja v prid nam.” UKC je zahteval novo mnenje in sodišče je temu ugodilo. “Zato je prišlo do enega strokovnega mnenja neizvedenca, ki je bilo podano iz Splošne bolnišnice Celje, in tisto mnenje se je 100-odstotno upoštevalo,” je pojasnil Pitako. Med sojenjem sta se do ukrepanja zdravnikov na infekcijski kliniki, od 1. do 14. decembra 1999, tako opredelili dve strokovnjakinji. S strani sodišča postavljena sodna izvedenka Janja Blatnik, sicer specialistka za pediatrijo in infektologijo iz Splošne bolnišnice Celje, je menila, da na UKC niso napravili nobene napake, češ da Gregor ni kazal znakov centralne prizadetosti. Zunajsodno postavljena izvedenka medicinske stroke Jelka Reberšek Gorišek pa je trdila, da po 6. decembru na Gregi ni bilo mogoče prepoznati znakov meningitisa zato, ker so to zakrila zdravila za revmo, s katerimi so napačno zdravili otroka. A sodišče je na koncu menilo, da je prepričljivejše mnenje Blatnikove, ki je bilo v prid kliničnemu centru. “Vsi imamo občutek, da se nam je zgodila velika krivica, začelo se je že pri začetnem sojenju, ko se ni upoštevalo mnenje napotnega zdravnika, ko so se v UKC vzvišeno postavili nad mnenje splošnega zdravnika, ki je posumil, da gre za pravo bolezen, kot se je kasneje izkazalo,” je še povedal odvetnik družine.

Pravnik dr. Luigi Varanelli (Foto: posnetek zaslona)

V studiu je vlogo sodnih izvedencev pojasnil pravnik in odvetnik dr. Varanelli: Ponudba 100 tisoč evrov je nenavadna

V studiu se je voditelju Luki Svetini pridružil pravnik dr. Luigi Varanelli, ki je pojasnil, da gre za precej delikatno zadevo: “Sodišče odloča na podlagi lastne presoje, kateri izvedenec bo analiziral dejansko stanje in bo podal mnenje. Nekega fiksnega kriterija ni, vsak sodnik se odloča po lastni presoji, zato je tako težko oporekati sodniku izbiro določenega izvedenca samo po sebi.” Na vprašanje novinarja o morebitnih motivih sodišča pri izbiri sodnih izvedencev je odgovoril: “Tega občutka nisem imel, da bi sodišče upoštevalo izvedenca, ker je na eni strani država. Imam pa občutek, da sodišča mogoče celo vnaprej izbirajo določene izvedence, da mogoče vedo, da bodo na takšen način dobili določeno mnenje, ki je pogodu. V bistvu mora biti izvedenec nepristranski, tako kot je sodišče nepristransko. Ko nastane kakšno vprašanje, mora sodišče ravnati absolutno nepristransko in ne sme vnaprej začrtati nekaterih smernic, kot se včasih dogaja izvedencu že pri postavitvi samih vprašanj, kar je včasih problematično. Občutek je celo, da včasih sodišča postavijo izvedenca v tak položaj, ko ne more reči ne. Recimo, tipičen primer je, ko je podana situacija izvedenca psihiatrične stroke ali pa psihološke stroke. Takrat sodišče izvedencu postavi vprašanje, ali je bil storilec prišteven pri izvršitvi kaznivega dejanja, kar je absolutno skregano tako s pravno logiko kot z medicinsko logiko.” Nič posebnega sicer ne bi bilo, če bi sodišče določilo več kot enega izvedenca, ki bi obravnavali enako zadevo, je še povedal Varanelli. To se zgodi običajno takrat, ko prvo ali drugo izvedensko mnenje ni prepričljivo ali pa je morda protislovno. O prav bizarni ponudbi kliničnega centra in nepripravljenosti, da bi priznal krivo, pa Varanell meni: “Običajno se pri mediaciji skuša najti stično točko med dvema strankama, zdaj pa je nekoliko nenavadno stališče, da se po eni strani stranki ponuja relativno visok znesek, vsaj z vidika UKC, po drugi strani pa ne priznati krivde. Če klinični center meni, da ni kršil nobenega pravila stroke in ni bilo nobene zdravniške napake, ne razumem, zakaj bi moral sploh kaj ponuditi.” Se torej UKC le zaveda svoje napake, ki jo s 100 tisoč evri želi pomesti pod preprogo?

Posnetek poglejte TUKAJ.

 

nazaj na vrh