Povezave med Črtomirjem Remcem in Karlom Erjavcem ter sekretarjem v vladi Marjana Šarca

  • Napisal  vir: nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Mag. Črtomir Remec in Karl Erjavec. Foto: mediaspeed Mag. Črtomir Remec in Karl Erjavec. Foto: mediaspeed

Po objavi članka o mag. Črtomirju Remcu, predsedniku Inženirske zbornice Slovenije in direktorju Stanovanjskega sklada republike Slovenije, smo v uredništvo prejeli nove informacije, ki še podrobneje razkrivajo njegove povezave s politično nomenklaturo. Tokrat razkrivamo, kako je zaledje našel pri Karlu Erjavcu in njegovi stranki DeSUS, ki naj bi mu pomagala pri ustoličenju na pomembnih funkcijah.

Zanesljiv vir nas je opozoril, da naj mag. Črtomir Remec ne bi imel le zaledja pri slovenskih tajkunih kova Stojan Petrič in Zoran Janković (o čemer smo že pisali, več o tem preberite TUKAJ), temveč tudi pri predsedniku stranke DeSUS Karlu Erjavcu. Ta naj bi po navedbah našega vira odigral glavno vlogo osebe, menda s pomočjo svoje službe, ki naj bi Remcu omogočila zasedbo dobro plačanih paradržavnih funkcij. Tako menda sploh ni presenečenje, da je Remec postal direktor republiškega stanovanjskega sklada prav leta 2015, ko je bila stranka DeSUS še relevantna parlamentarna stranka. Na čelo Stanovanjskega sklada RS ga je namreč leta 2015 imenovala Cerarjeva vlada, potem ko je januarja istega leta odstopil Žiga Andoljšek, veliko besedo pa je v tej vladi imel prav Erjavec. In Remec naj bi se po informacijah našega vira prebil do direktorja sklada in mesta v nadzornem svetu družbe 2TDK prav s pomočjo Erjavca in političnih “kvot” stranke DeSUS.

Na Dnevu inženirjev 2014 sta Stojan Petrič in Črtomir Remec sedela z ramo ob rami. Levo in desno od njiju še župan Idrije Bojan Sever, nekdanji minister za gospodarstvo Metod Dragonja in predsednik uprave FMR d.d. Andrej Kren. (Foto: Mediaspeed)

Sam menda sicer nikoli ni bil aktiven član te stranke, a ji je očitno naklonjen. Odkrili smo namreč, da je mag. Remec nastopil celo na okrogli mizi, ki jo je DeSUS organiziral v Kopru na temo Slovenija razvija nove možnosti za kakovostno bivanje starejših. Uradno naj bi sicer to okroglo mizo pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, kjer pa je bila leta 2017, torej v času te okrogle mize, ministrica tega ministrstva Irena Majcen, članica stranke DeSUS. Majcnova je sicer v DeSUS prestopila leta 2010, leta 2014 pa jo je Cerarjeva vlada potrdila za okoljsko ministrico.

Mag. Remec je nastopil na okrogli mizi stranke DeSUS, s tem so se pohvalili tudi na strani stranke. (Foto: printscreen)

Naš vir razkriva, da naj bi Remcu prijateljstvo s Karlom Erjavcem omogočalo lagodno politično zaslombo, kar mu zagotovo pride prav v menda teh burnih časih za Remca. Znotraj Inženirske zbornice Slovenije, kjer je Remec predsednik, naj bi se namreč zoper njega in generalno sekretarko mag. Barbaro Škraba Flis odvijala prava vojna. Namreč, tako kot Inženirska zbornica Slovenije (IZS) prikriva nam, koliko zaslužita tako Remec kot Škraba Flisova, tako naj bi tudi več tisoč inženirjev, včlanjenih v zbornico (po podatkih IZS naj bi imeli kar 6.500 pooblaščenih inženirjev v članstvu) in z ustreznimi javnimi pooblastili zahtevalo podatek, koliko zaslužita omenjena na njihov račun. Sodu pa naj bi izbilo dno tudi ponovno imenovanje Škraba Flisove za generalno sekretarko oziroma nov mandat, in to po trditvah našega vira brez kakršnega koli razpisa ali poziva, do česar naj bi prišlo pred dobrim mesecem dni. Vsi inženirji, vpisani v zbornico, ki ta vpis potrebujejo zaradi svojega profesionalnega dela in zakonskih zahtev, plačujejo letno članarino, ki je glavni vir delovanja zbornice, kljub temu pa očitno o plačah in stroških vodilnih ne smejo kaj dosti vedeti. Statut IZS sicer narekuje v 21. členu, v 1. odstavku, da funkcionarji zbornice svojo funkcijo opravljajo nepoklicno, torej tudi Remec. Zato bi bil še posebej zanimiv podatek, koliko za opravljanje svojega dela predsednika zbornice omenjeni prejme na svoj račun. Nova24TV.si bo torej še naprej vztrajala pri tem, da IZS razkrije, koliko denarja se z njihovega računa steka na račun Remca. Očitno ne malo, da tako krčevito branijo ta podatek pod pretvezo, da gre za varstvo osebnih podatkov.

Med drugim pa naj bi jih motilo tudi to, da naj bi zbornica nenormalno visoke zneske vlagala v piar zbornice, predvsem z namenom, da skrbi za neoporečno podobo Remca v javnosti. O tem smo sicer pisali že v zadnjem članku o Remcu, v katerem smo razkrili, da tako rekoč ni “zanimanja” medijev zanj. Več o tem preberite TUKAJ

Remec in “njegov” inženirski lobi

Ena izmed novic, ki so jo Remec & kompanija do sedaj uspešno prikrivali, naj bi bila zadnja sprememba gradbene zakonodaje, ki je v veljavi od junija letos. Po zapisu v Uradnem listu RS naj bi nova gradbena zakonodaja z novim gradbenim zakonom (GZ), ki nadomešča zakon o graditvi objektov, doživljala korenite spremembe. Novi gradbeni zakon naj bi prinašal združitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, a tudi združitev vseh drugih doslej ločenih postopkov izdajanja soglasij v en sam postopek in v enotno gradbeno dovoljenje. Z novo gradbeno zakonodajo pa se spreminjajo tudi nekateri postopki. Tako novi gradbeni zakon delno spreminja in dopolnjuje postopek izdaje gradbenega dovoljenja, postopek izdaje uporabnega dovoljenja pa se, upoštevajoč načelo krepitve odgovornosti udeležencev pri graditvi, bistveno poenostavlja, so zapisali v UL RS. Omenjeni zakon so še pohvalili, češ da prinaša novosti glede pridobivanja gradbenega dovoljenja, za katerega bo potrebna manj obsežna dokumentacija, del postopka bo tudi pridobivanje mnenj, kar naj bi skrajšalo postopke. Za še večjo učinkovitost pa gradbena zakonodaja vpeljuje tudi možnost skrajšanega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Poleg tega za odstranitev objektov in za začasne objekte ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo zaključila z uporabnim dovoljenjem, katerega bo pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca. Vendar pa naj bi se spremembe zakonodaje, za katerimi naj bi v zakulisju stali prav Remec, nekdanji predsednik zbornice za arhitekturo in prostor Aleš Prijon (ki je v Šarčevi vladi zasedel mesto državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor) in uradniki ministrstva za okolje in prostor, že izkazale za popoln fiasko. Na ministrstvo pa naj bi že prispela množica predlogov za spremembo zakonodaje.

Na podlagi nove zakonodaje oziroma novega gradbenega zakona naj bi se nesorazmerno povečali vplivi in posledično tudi zaslužki arhitektom, na nepremičninskem trgu pa prodaja starih stanovanj brez posebej naročenih arhitekturnih načrtov, ki so podlaga za odobritev kreditov. Hkrati naj bi bili na slabšem tudi mladi s pridobljeno ustrezno izobrazbo in ustreznimi referencami, saj naj bi jim inženirski lobi s spremembami zakona onemogočil vpis v inženirsko zbornico in posledično opravljanje poklicnega dela na ustreznem nivoju.

Še vsaj do leta 2020 na čelu zbornice

Po naših podatkih pa naj bi Remec, ki je s svojim dolgoletnim predsedovanjem postal že nekako “dosmrtni” predsednik IZS, nasprotoval predlogu, ki bi predsedovanje zbornici omejil na dva mandata. V statutu IZS je namreč v 22. členu zapisano le: “Mandat organov in stalnih delovnih teles traja štiri leta. S pričetkom in potekom mandata skupščini pričnejo in potečejo mandati vsem ostalim organom in delovnim telesom.” Ter v zadnjem odstavku tega člena: “Funkcionar zbornice in član delovnega telesa je lahko večkrat ponovno izvoljen v isti organ oziroma imenovan v isto delovno telo zbornice.” Ni čudno, da Remec ostaja na tem položaju že več kot desetletje, in tako bo še vsaj do leta 2020, ko se mu 17. novembra tega leta zaključi mandat. Očitno je njegov veliki vzornik prav prijatelj Karl Erjavec, ki je na čelu DeSUS že od leta 2005.

J. G.

nazaj na vrh