Poslanca SDS Tomaž Lisec in Anja Bah Žibert predlagata ustanovitev samostojne Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto

foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Poslanca SDS Tomaž Lisec in Anja Bah Žibert sta v parlamentarni postopek vložila predlog odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto.

 

Omenjena poslanca izpostavljata, da Visoka šola Grm trenutno izvaja pedagoške aktivnosti po akreditiranem visokošolskem strokovnem študijskem programu Upravljanje podeželja. Na šoli je 30 študentov, prvih 12 diplomantov pa je že uspešno zaključilo študij. Šola nima sistemsko urejenega financiranja, zato izvajajo le izredni študij, za katerega morajo študentje plačevati šolnino. Ker pa je program Upravljanje podeželja vezan predvsem na populacijo iz podeželja, ugotavljajo, da zaradi težkih ekonomskih razmer v slovenskem kmetijstvu študentje težko plačujejo šolnine, zaradi enakih težav v kmetijskem sektorju pa ni niti potencialnih podjetij, ki bi lahko plačevala šolnine za študente. Mladi iz podeželskega okolja, ki se izobražujejo za bodoče prevzemnike kmetij, se mnogokrat niti ne odločijo za študij, saj to zanje pomeni odhod iz kmetijskega gospodarstva, kar pa je zaradi dela na domačem kmetijskem gospodarstvu pogosto nemogoče.

V predlogu odloka poslanca SDS poleg navedenega stanja opozarjata še na dva pomembna vidika, na podlagi katerih menita, da so prebivalci  v tem delu Slovenije upravičeni do brezplačnega študija v programu Upravljanje podeželja v Novem mestu.

Pri geografskem vidiku je še posebej potrebno izpostaviti, da je jugovzhodna Slovenija kmetijsko območje z veliko razdrobljenostjo oziroma majhnimi kmetijami. Povprečna velikost kmetijskih gospodarstev je 6,0 ha, medtem ko je slovensko povprečje 6,8 ha. V jugovzhodni Sloveniji je tudi največ občin z ekonomsko slabimi kmetijami in s povprečnem standardnem prihodku na kmetijsko gospodarstvo med 4.000 in 7.999 evrov letno, medtem ko je povprečje cele države 12.259 evrov. Za regijo je značilno nadpovprečno zaraščanje kmetijskih zemljišč, saj se je leta 2010 zaraščalo več kot 15 % kmetijskih zemljišč v uporabi.

Pri programskem vidiku pa poslanca SDS opozarjata na alarmantno dejstvo o neustrezni izobrazbeni in starostni strukturi nosilcev kmetijskih gospodarstev. V letu 2010 je kar 64 % gospodarjev družinskih kmetij imelo zgolj praktične izkušnje s področja kmetijstva, le 27 % je imelo opravljene tečaje iz kmetijstva, 5 % poklicno izobrazbo, 3 % srednjo strokovno izobrazbo in 1 % vsaj višješolsko izobrazbo. Gospodarji brez formalno pridobljene kmetijske izobrazbe so opravili skoraj 60 % vsega dela na družinskih kmetijah. Prav tako je za razvoj podeželja pomembno dejstvo, da so gospodarji kmetijskih gospodarstev praviloma starejše osebe, saj je starostna struktura le-teh v starostni piramidi izrazito pomaknjena višje.

Poslanca SDS sta še prepričana, da bi tudi s pomočjo izobraževanja in usposabljanja na Visoki šoli Grm prispevali k hitrejši odpravi številnih problemov, navedenih v Programu razvoja podeželja omenjenih izzivov – negativni demografski trendi, visoka brezposelnost in pomanjkanje delovnih mest, praznjenje manj razvitih in od večjih središč bolj oddaljenih naselij, nezadostna infrastrukturna razvitost in pomanjkanje osnovnih storitev, nizka podjetniška aktivnost na podeželju, večja zastopanost kmetijstva v gospodarski strukturi, revščina in socialna izključenost, potreba po ohranjanju identitete krajine ter varstvo okolja in ohranjanje naravnih virov.

Podeželje je pomembno tudi z vidika zagotavljanja trajnostne rasti slovenskega turizma, kar je opredeljeno v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Slednja poudarja gastronomijo, doživetja narave in turizem na podeželju kot  pomembnejše turistične produkte, ki pa jih lahko razvijamo le ob urejenem in pravilno upravljanem podeželju.

Poslanca ne nazadnje poudarjata še, da je Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto trenutno edina izobraževalna institucija v Sloveniji, ki izobražuje znanja željne generacije v smeri upravljanja podeželja. Študijski program prve stopnje je s pestrim naborom strokovnih vsebin usmerjen v razvoj podeželja kot prostora.

Šola ima sedež na Grmu Novo mesto – Centru biotehnike in turizma, kje se mladi že izobražujejo na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji, Srednji šoli za gostinstvo in turizem ter Višji strokovni šoli v različnih programih. Razvit je tudi močan poligon praktičnih usposabljanj na Medpodjetniškem izobraževalnem centru, Gostišču na trgu, v Hiši Kulinarike in turizma, Učilni okusov in Mednarodni akademiji za inovativni turizem. Tako je študentom na Grmu Novo mesto zagotovljena vertikalna struktura izobraževanja in možen prehod tudi na Visoko šolo Grm, ki ima odlične predavatelje iz posameznih tematskih strokovnih področij in zagotovljeno možnost poligona praktičnih vsebin. Glede na to, da je regija podhranjena z znanjem iz strokovnih področij upravljanja podeželja, lahko Visoka šola Grm razvije inkubator, ki se bo ukvarjal tudi z znanstveno raziskovalnim delom upravljanja in razvoja podeželja.

nazaj na vrh