Pomanjkanje medicinskih sester po celotni državi, ponekod kar 50-odstotno

Simbolična fotografija Simbolična fotografija

V UKC Ljubljana primanjkuje kadra na vseh klinikah, še posebno pa na intenzivni terapiji tretje stopnje na nevrološki in infekcijski kliniki ter na otroških intenzivnih terapijah. Pomanjkanje medicinskih sester naj bi celo ogrozilo delo na nekaterih delih oddelkov, poroča STA. In v UKC Ljubljana sploh ni najhuje, opozarjajo na zbornici zdravstvene nege.

"Posamezne enote, ne samo otroška intenzivna terapija, ampak tudi kardiologija, kardiovaskularna kirurgija, pulmologija, otorinolaringologija ortopedija, dializa, transplantacija, urgenca, intenzivna interna medicina in druge, se soočajo s kritičnim pomanjkanjem zdravnikov specialistov, medicinskih sester in še drugega kadra," so za STA pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.

Z nekaterih oddelkov naj bi v večjem številu odhajale medicinske sestre, zato je bilo neuradno slišati, da bodo morali vsaj v poletnih mesecih zapreti dele oddelkov. V UKC so za STA sicer uradno pojasnili, da zaradi pomanjkanja medicinskih sester niso zaprli nobenega oddelka ali dela oddelka. Če pa bodo med poletjem kakšen oddelek ali njegov del zaprli, pa da bo to posledica tako obnovitvenih del, beljenja itd., kar se dogaja vsako poletje.

Na interni kliniki kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana je bilo denimo v začetku leta 2017 zaposlenih 75 medicinskih sester, konec maja letos pa 67. Odšle so zlasti diplomirane medicinske sestre. Tako sproti javno objavljajo razpise za prosta delovna mesta, nekatere morajo tudi večkrat ponoviti.

V UKC navajajo, da razlogov za odhode ne poznajo, saj niti nimajo pravice spraševati zanje. "Verjetno pa medicinske sestre iščejo ugodnejša delovna mesta, pogosto je razlog za odhod bližina doma, pogosti odhodi so v referenčne ambulante, urgentne centre ... Zelo težko najdemo tudi dodatna orodja, da bi jih zadržali. Razen z višjim plačilom, kar pa je skladno z zakonodajo o javnih uslužbencih zelo omejeno," so dodali.

A pomanjkanje medicinskih sester ni le težava UKC, ampak težava celotnega slovenskega zdravstva in tudi težava vse Evrope, je za STA opozorila predsednica Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.

Kot je izpostavila, se v tem trenutku z najhujšim pomanjkanjem diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na bolnišničnih oddelkih soočajo v šempetrski bolnišnici, saj jih tam glede na kategorizacijo potreb bolnikov primanjkuje 54 odstotkov. "V tej bolnišnici vsaka medicinska sestra, tehnik in babica dela za dva. Potrebovali bi še dodatnih 280 diplomiranih sester, tehnikov in babic," je dejala.

Tudi v UKC Maribor glede na omenjeno kategorizacijo na bolnišničnih oddelkih primanjkuje 31 odstotkov ali okoli 400 medicinskih sester, v Sežani pa denimo 43 odstotkov. V UKC Ljubljana jih na bolnišničnih oddelkih primanjkuje okoli 10 odstotkov, a je to skupaj 340 zaposlenih.

V tem trenutku bi tako potrebovali na vseh bolnišničnih oddelkih v Sloveniji 2130 dodatnih diplomiranih sester, tehnikov in babic oz. skupaj skoraj 8500 zaposlenih.

Po besedah Ažmanove je pomanjkanje medicinskih sester posledica tako njihovega upokojevanja kot tudi iskanja boljših priložnostih v tujini. "Zujf nas je doletel z zakasnitvijo," je opozorila.

Povpraševanje po zdravstvenih kadrih v Sloveniji in bližnji tujini se namreč vsak dan povečuje. V primerjavi s Slovenijo denimo v Nemčiji in Avstriji, kamor sestre najpogosteje odhajajo, prejemajo boljša plačila, pa tudi delovne razmere in obremenitve so bistveno drugačne, je dodala Ažmanova.

V zadnjih dveh letih je zbornica izdala potrdilo o dobrem imenu za 420 svojih kolegic in kolegov, pri čemer v Avstriji tega potrdila niti ne zahtevajo več, tako da v zbornici dnevnih migracij svojega kadra v tujino niti ne beležijo. Poleg Avstrije in Nemčije se sestre množično odpravljajo na delo tudi v Anglijo, Avstralijo, ZDA in Novo Zelandijo. Nedavno pa je Ažmanova podpisala potrdilo o dobrem imenu celo za delo na Jamajki.

In kako v zdravstvenih zavodih rešujejo te kadrovske manke? Po navedbah Ažmanove na primarnem zdravstvenem nivoju pogosto kličejo na pomoč že upokojene kolegice.

V bolnišnicah pa pretežno rešujejo z nadurnim delom. "Ampak sem prepričana, da pri generaciji, ki je oddelala 30 let, nadurno delo ne pomeni več kaj velikega. To so utrujene ženske," je dejala.

Deloma pa iščejo medicinske sestre tudi v državah nekdanje Jugoslavije, a kot opozarja Ažmanova, izpita iz aktivnega znanja slovenskega jezika, ki je potreben za delo diplomiranih medicinskih sester, ni preprosto opraviti.

"Težave so po vsej Evropi enake in zdravstveni kader se premika proti severu. Vsi migrirajo proti boljšemu ekonomskemu zaslužku," je dejala in dodala primer bolnišnice St Mary's hospital v Veliki Britaniji, kjer imajo medicinske sestre 78 različnih narodnosti.

nazaj na vrh