Janša: Upravičene primere izbrisanih je treba ločiti od neupravičenih Premier Janez Janša je v zvezi s sodbo evropskega sodišča o izbrisanih povedal, da bo treba pri odškodninah najprej vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri, nato pa sistem, po katerem bodo odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih je "ta država kadar koli plačevala".

 

 

 

 


Poslanko Pozitivne Slovenije (PS) Tamaro Vonta je namreč v okviru poslanskih vprašanj, ki jih premieru in ministrom danes postavljajo poslanci, zanimalo, kako bo država uresničila odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih. Slednje je šestim izbrisanim določilo po 20.000 evrov odškodnine, hkrati pa je naši državi naložilo, da v roku enega leta vzpostavi sistem, ki bo sistemsko uredil izplačilo odškodnin vsem izbrisanim.

Glede odškodnin, ki jih je šestim izbrisanim določilo evropsko sodišče, je Janša v DZ povedal, da je sodba v tem delu dokončna in jo bo Slovenija morala izvršiti, medtem ko bo treba sistem odškodnin za ostale izbrisane še pripraviti. Pri tem bo treba po Janševih besedah najprej vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri, nato pa sistem, po katerem bodo odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih je "ta država kadar koli plačevala". Pri tem bo treba določiti tudi neke časovne roke, pri katerih bodo "prioritete jasno določene", je dejal.

Kot je namreč opozoril premier, številni primeri, ko bi morala država izplačati odškodnine, še vedno niso rešeni. Pri tem je izpostavil materialne oškodovance iz druge svetovne vojne, "vrsto sodnih določb, na podlagi katerih ljudje še vedno niso dobili odškodnine", kot tudi primere "posamičnih kategorij ljudi, kjer stvari še vedno niso rešene".

Evropsko sodišče sicer po njegovih besedah ni krivo za to, da bo treba izbrisanim izplačati odškodnine. Sodba je namreč le prepis različnih odločitev različnih vej oblasti v Sloveniji, je dejal.

Poslanka Tamara Vonta je ocenila, da je bil izbris velik madež za državo, zato jo je zanimalo, kako bo država sankcionirala odgovorne za izbris. Janša ji je odgovoril, da država ni nikogar izbrisala na etnični osnovi, prav tako da je bila edina novonastala država, ki je brez omejitev ponudila državljanstvo vsem tistim, ki so ga želeli in so živeli v Sloveniji. "Zato je Slovenijo postavljati na zatožno klop, in to celo iz poslanskih klopi nacionalnega parlamenta, vendarle nekoliko preveč," je dejal. Dopušča pa premier možnost, da se je nekaterim izbrisanim storila krivica, zato se tudi zavzema za posamično presojo vsakega primera.

Notranji minister Vinko Gorenak je na še eno vprašanje glede izbrisanih - vprašanje poslanke SD Majde Potrata - pojasnil, da bo sistem za izplačevanje odškodnin za nematerialno in materialno škodo izbrisanim pripravljen do 26. junija 2013.

Kdo bo sestavljal skupino, ki bo pripravila sistem, Gorenak še ne ve, sam pa bo vztrajal, da skupino sestavita skupaj z ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem.

Spomnil je, da je evropsko sodišče za dva izmed izbrisanih določilo, da nista upravičena do odškodnine, obrazec, ki ga je pri tem uporabilo, pa bi lahko bil po njegovih besedah podlaga, s katerim bi se del izbrisanih izključil iz kroga upravičencev.

Po njegovih besedah tudi ni nujno, da bo vsak izbrisani za nematerialno škodo avtomatično dobil 20.000 evrov. Ob tem je kot primer navedel podatek, da žrtev vojnega in povojnega nasilja za tri leta, ki jih je preživela v taborišču, dobi okoli 1500 evrov odškodnine. "In zame bo treba model iskati približno v tem kontekstu, odškodnino za materialno škodo pa izključno na podlagi dokazil," je dejal.

Povedal je še, da mora država šestim izbrisanim po 20.000 evrov odškodnine za nematerialno škodo izplačati do 26. septembra, do takrat pa mora sodišče obvestiti tudi o tem, kaj je z materialno škodo, postopke pa vodi državno pravobranilstvo.

Premier Janša je sicer odgovarjal tudi na vprašanje poslanke PS Barbare Žgajner Tavš o učinkih varčevalnih ukrepov in o njihovih posledicah za nekatere družbene skupine. Janša je poudaril, da je vlada vložila veliko naporov, da zakon za uravnoteženje javnih financ ne bi prizadel tistih z najnižjimi prejemki. Ob tem je zavrnil, da bi vlada naredila krivico upokojencem, in ponovil, da je vlada znižala zgolj prejemke, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih.

Odkar je zakon uveljavljen, po njegovih besedah "o varčevalni histeriji govorijo predvsem tisti, ki jim nič ne manjka", medtem ko tisti na robu preživetja razumejo, da je treba v razmerah, v kakršnih je Slovenija, zategniti pas. Poleg tega se je v Sloveniji prvič zgodilo, da je bil zakon, ki je zarezal v prejemke, usklajen s socialnimi partnerji, je še poudaril Janša.

STA, M. B.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Janeza Janšo po petindvajsetih letih v zapor spet spravil Milan Kučan?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)