Janša: Upravičene primere izbrisanih je treba ločiti od neupravičenih Premier Janez Janša je v zvezi s sodbo evropskega sodišča o izbrisanih povedal, da bo treba pri odškodninah najprej vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri, nato pa sistem, po katerem bodo odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih je "ta država kadar koli plačevala".

 

 

 

 


Poslanko Pozitivne Slovenije (PS) Tamaro Vonta je namreč v okviru poslanskih vprašanj, ki jih premieru in ministrom danes postavljajo poslanci, zanimalo, kako bo država uresničila odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih. Slednje je šestim izbrisanim določilo po 20.000 evrov odškodnine, hkrati pa je naši državi naložilo, da v roku enega leta vzpostavi sistem, ki bo sistemsko uredil izplačilo odškodnin vsem izbrisanim.

Glede odškodnin, ki jih je šestim izbrisanim določilo evropsko sodišče, je Janša v DZ povedal, da je sodba v tem delu dokončna in jo bo Slovenija morala izvršiti, medtem ko bo treba sistem odškodnin za ostale izbrisane še pripraviti. Pri tem bo treba po Janševih besedah najprej vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri, nato pa sistem, po katerem bodo odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih je "ta država kadar koli plačevala". Pri tem bo treba določiti tudi neke časovne roke, pri katerih bodo "prioritete jasno določene", je dejal.

Kot je namreč opozoril premier, številni primeri, ko bi morala država izplačati odškodnine, še vedno niso rešeni. Pri tem je izpostavil materialne oškodovance iz druge svetovne vojne, "vrsto sodnih določb, na podlagi katerih ljudje še vedno niso dobili odškodnine", kot tudi primere "posamičnih kategorij ljudi, kjer stvari še vedno niso rešene".

Evropsko sodišče sicer po njegovih besedah ni krivo za to, da bo treba izbrisanim izplačati odškodnine. Sodba je namreč le prepis različnih odločitev različnih vej oblasti v Sloveniji, je dejal.

Poslanka Tamara Vonta je ocenila, da je bil izbris velik madež za državo, zato jo je zanimalo, kako bo država sankcionirala odgovorne za izbris. Janša ji je odgovoril, da država ni nikogar izbrisala na etnični osnovi, prav tako da je bila edina novonastala država, ki je brez omejitev ponudila državljanstvo vsem tistim, ki so ga želeli in so živeli v Sloveniji. "Zato je Slovenijo postavljati na zatožno klop, in to celo iz poslanskih klopi nacionalnega parlamenta, vendarle nekoliko preveč," je dejal. Dopušča pa premier možnost, da se je nekaterim izbrisanim storila krivica, zato se tudi zavzema za posamično presojo vsakega primera.

Notranji minister Vinko Gorenak je na še eno vprašanje glede izbrisanih - vprašanje poslanke SD Majde Potrata - pojasnil, da bo sistem za izplačevanje odškodnin za nematerialno in materialno škodo izbrisanim pripravljen do 26. junija 2013.

Kdo bo sestavljal skupino, ki bo pripravila sistem, Gorenak še ne ve, sam pa bo vztrajal, da skupino sestavita skupaj z ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem.

Spomnil je, da je evropsko sodišče za dva izmed izbrisanih določilo, da nista upravičena do odškodnine, obrazec, ki ga je pri tem uporabilo, pa bi lahko bil po njegovih besedah podlaga, s katerim bi se del izbrisanih izključil iz kroga upravičencev.

Po njegovih besedah tudi ni nujno, da bo vsak izbrisani za nematerialno škodo avtomatično dobil 20.000 evrov. Ob tem je kot primer navedel podatek, da žrtev vojnega in povojnega nasilja za tri leta, ki jih je preživela v taborišču, dobi okoli 1500 evrov odškodnine. "In zame bo treba model iskati približno v tem kontekstu, odškodnino za materialno škodo pa izključno na podlagi dokazil," je dejal.

Povedal je še, da mora država šestim izbrisanim po 20.000 evrov odškodnine za nematerialno škodo izplačati do 26. septembra, do takrat pa mora sodišče obvestiti tudi o tem, kaj je z materialno škodo, postopke pa vodi državno pravobranilstvo.

Premier Janša je sicer odgovarjal tudi na vprašanje poslanke PS Barbare Žgajner Tavš o učinkih varčevalnih ukrepov in o njihovih posledicah za nekatere družbene skupine. Janša je poudaril, da je vlada vložila veliko naporov, da zakon za uravnoteženje javnih financ ne bi prizadel tistih z najnižjimi prejemki. Ob tem je zavrnil, da bi vlada naredila krivico upokojencem, in ponovil, da je vlada znižala zgolj prejemke, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih.

Odkar je zakon uveljavljen, po njegovih besedah "o varčevalni histeriji govorijo predvsem tisti, ki jim nič ne manjka", medtem ko tisti na robu preživetja razumejo, da je treba v razmerah, v kakršnih je Slovenija, zategniti pas. Poleg tega se je v Sloveniji prvič zgodilo, da je bil zakon, ki je zarezal v prejemke, usklajen s socialnimi partnerji, je še poudaril Janša.

STA, M. B.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Za svobodno Slovenijo!

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)