Premier Janez Janša je v zvezi s sodbo evropskega sodišča o izbrisanih povedal, da bo treba pri odškodninah najprej vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri, nato pa sistem, po katerem bodo odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih je "ta država kadar koli plačevala".
Poslanko Pozitivne Slovenije (PS) Tamaro Vonta je namreč v okviru poslanskih vprašanj, ki jih premieru in ministrom danes postavljajo poslanci, zanimalo, kako bo država uresničila odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih. Slednje je šestim izbrisanim določilo po 20.000 evrov odškodnine, hkrati pa je naši državi naložilo, da v roku enega leta vzpostavi sistem, ki bo sistemsko uredil izplačilo odškodnin vsem izbrisanim.
Glede odškodnin, ki jih je šestim izbrisanim določilo evropsko sodišče, je Janša v DZ povedal, da je sodba v tem delu dokončna in jo bo Slovenija morala izvršiti, medtem ko bo treba sistem odškodnin za ostale izbrisane še pripraviti. Pri tem bo treba po Janševih besedah najprej vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri, nato pa sistem, po katerem bodo odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih je "ta država kadar koli plačevala". Pri tem bo treba določiti tudi neke časovne roke, pri katerih bodo "prioritete jasno določene", je dejal.Kot je namreč opozoril premier, številni primeri, ko bi morala država izplačati odškodnine, še vedno niso rešeni. Pri tem je izpostavil materialne oškodovance iz druge svetovne vojne, "vrsto sodnih določb, na podlagi katerih ljudje še vedno niso dobili odškodnine", kot tudi primere "posamičnih kategorij ljudi, kjer stvari še vedno niso rešene".
Evropsko sodišče sicer po njegovih besedah ni krivo za to, da bo treba izbrisanim izplačati odškodnine. Sodba je namreč le prepis različnih odločitev različnih vej oblasti v Sloveniji, je dejal.
Poslanka Tamara Vonta je ocenila, da je bil izbris velik madež za državo, zato jo je zanimalo, kako bo država sankcionirala odgovorne za izbris. Janša ji je odgovoril, da država ni nikogar izbrisala na etnični osnovi, prav tako da je bila edina novonastala država, ki je brez omejitev ponudila državljanstvo vsem tistim, ki so ga želeli in so živeli v Sloveniji. "Zato je Slovenijo postavljati na zatožno klop, in to celo iz poslanskih klopi nacionalnega parlamenta, vendarle nekoliko preveč," je dejal. Dopušča pa premier možnost, da se je nekaterim izbrisanim storila krivica, zato se tudi zavzema za posamično presojo vsakega primera.
Notranji minister Vinko Gorenak je na še eno vprašanje glede izbrisanih - vprašanje poslanke SD Majde Potrata - pojasnil, da bo sistem za izplačevanje odškodnin za nematerialno in materialno škodo izbrisanim pripravljen do 26. junija 2013.
Kdo bo sestavljal skupino, ki bo pripravila sistem, Gorenak še ne ve, sam pa bo vztrajal, da skupino sestavita skupaj z ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem.
Spomnil je, da je evropsko sodišče za dva izmed izbrisanih določilo, da nista upravičena do odškodnine, obrazec, ki ga je pri tem uporabilo, pa bi lahko bil po njegovih besedah podlaga, s katerim bi se del izbrisanih izključil iz kroga upravičencev.
Po njegovih besedah tudi ni nujno, da bo vsak izbrisani za nematerialno škodo avtomatično dobil 20.000 evrov. Ob tem je kot primer navedel podatek, da žrtev vojnega in povojnega nasilja za tri leta, ki jih je preživela v taborišču, dobi okoli 1500 evrov odškodnine. "In zame bo treba model iskati približno v tem kontekstu, odškodnino za materialno škodo pa izključno na podlagi dokazil," je dejal.
Povedal je še, da mora država šestim izbrisanim po 20.000 evrov odškodnine za nematerialno škodo izplačati do 26. septembra, do takrat pa mora sodišče obvestiti tudi o tem, kaj je z materialno škodo, postopke pa vodi državno pravobranilstvo.
Premier Janša je sicer odgovarjal tudi na vprašanje poslanke PS Barbare Žgajner Tavš o učinkih varčevalnih ukrepov in o njihovih posledicah za nekatere družbene skupine. Janša je poudaril, da je vlada vložila veliko naporov, da zakon za uravnoteženje javnih financ ne bi prizadel tistih z najnižjimi prejemki. Ob tem je zavrnil, da bi vlada naredila krivico upokojencem, in ponovil, da je vlada znižala zgolj prejemke, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih.
Odkar je zakon uveljavljen, po njegovih besedah "o varčevalni histeriji govorijo predvsem tisti, ki jim nič ne manjka", medtem ko tisti na robu preživetja razumejo, da je treba v razmerah, v kakršnih je Slovenija, zategniti pas. Poleg tega se je v Sloveniji prvič zgodilo, da je bil zakon, ki je zarezal v prejemke, usklajen s socialnimi partnerji, je še poudaril Janša.
STA, M. B.