Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Janša: Upravičene primere izbrisanih je treba ločiti od neupravičenih Premier Janez Janša je v zvezi s sodbo evropskega sodišča o izbrisanih povedal, da bo treba pri odškodninah najprej vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri, nato pa sistem, po katerem bodo odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih je "ta država kadar koli plačevala".

 

 

 

 


Poslanko Pozitivne Slovenije (PS) Tamaro Vonta je namreč v okviru poslanskih vprašanj, ki jih premieru in ministrom danes postavljajo poslanci, zanimalo, kako bo država uresničila odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih. Slednje je šestim izbrisanim določilo po 20.000 evrov odškodnine, hkrati pa je naši državi naložilo, da v roku enega leta vzpostavi sistem, ki bo sistemsko uredil izplačilo odškodnin vsem izbrisanim.

Glede odškodnin, ki jih je šestim izbrisanim določilo evropsko sodišče, je Janša v DZ povedal, da je sodba v tem delu dokončna in jo bo Slovenija morala izvršiti, medtem ko bo treba sistem odškodnin za ostale izbrisane še pripraviti. Pri tem bo treba po Janševih besedah najprej vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri, nato pa sistem, po katerem bodo odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih je "ta država kadar koli plačevala". Pri tem bo treba določiti tudi neke časovne roke, pri katerih bodo "prioritete jasno določene", je dejal.

Kot je namreč opozoril premier, številni primeri, ko bi morala država izplačati odškodnine, še vedno niso rešeni. Pri tem je izpostavil materialne oškodovance iz druge svetovne vojne, "vrsto sodnih določb, na podlagi katerih ljudje še vedno niso dobili odškodnine", kot tudi primere "posamičnih kategorij ljudi, kjer stvari še vedno niso rešene".

Evropsko sodišče sicer po njegovih besedah ni krivo za to, da bo treba izbrisanim izplačati odškodnine. Sodba je namreč le prepis različnih odločitev različnih vej oblasti v Sloveniji, je dejal.

Poslanka Tamara Vonta je ocenila, da je bil izbris velik madež za državo, zato jo je zanimalo, kako bo država sankcionirala odgovorne za izbris. Janša ji je odgovoril, da država ni nikogar izbrisala na etnični osnovi, prav tako da je bila edina novonastala država, ki je brez omejitev ponudila državljanstvo vsem tistim, ki so ga želeli in so živeli v Sloveniji. "Zato je Slovenijo postavljati na zatožno klop, in to celo iz poslanskih klopi nacionalnega parlamenta, vendarle nekoliko preveč," je dejal. Dopušča pa premier možnost, da se je nekaterim izbrisanim storila krivica, zato se tudi zavzema za posamično presojo vsakega primera.

Notranji minister Vinko Gorenak je na še eno vprašanje glede izbrisanih - vprašanje poslanke SD Majde Potrata - pojasnil, da bo sistem za izplačevanje odškodnin za nematerialno in materialno škodo izbrisanim pripravljen do 26. junija 2013.

Kdo bo sestavljal skupino, ki bo pripravila sistem, Gorenak še ne ve, sam pa bo vztrajal, da skupino sestavita skupaj z ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem.

Spomnil je, da je evropsko sodišče za dva izmed izbrisanih določilo, da nista upravičena do odškodnine, obrazec, ki ga je pri tem uporabilo, pa bi lahko bil po njegovih besedah podlaga, s katerim bi se del izbrisanih izključil iz kroga upravičencev.

Po njegovih besedah tudi ni nujno, da bo vsak izbrisani za nematerialno škodo avtomatično dobil 20.000 evrov. Ob tem je kot primer navedel podatek, da žrtev vojnega in povojnega nasilja za tri leta, ki jih je preživela v taborišču, dobi okoli 1500 evrov odškodnine. "In zame bo treba model iskati približno v tem kontekstu, odškodnino za materialno škodo pa izključno na podlagi dokazil," je dejal.

Povedal je še, da mora država šestim izbrisanim po 20.000 evrov odškodnine za nematerialno škodo izplačati do 26. septembra, do takrat pa mora sodišče obvestiti tudi o tem, kaj je z materialno škodo, postopke pa vodi državno pravobranilstvo.

Premier Janša je sicer odgovarjal tudi na vprašanje poslanke PS Barbare Žgajner Tavš o učinkih varčevalnih ukrepov in o njihovih posledicah za nekatere družbene skupine. Janša je poudaril, da je vlada vložila veliko naporov, da zakon za uravnoteženje javnih financ ne bi prizadel tistih z najnižjimi prejemki. Ob tem je zavrnil, da bi vlada naredila krivico upokojencem, in ponovil, da je vlada znižala zgolj prejemke, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih.

Odkar je zakon uveljavljen, po njegovih besedah "o varčevalni histeriji govorijo predvsem tisti, ki jim nič ne manjka", medtem ko tisti na robu preživetja razumejo, da je treba v razmerah, v kakršnih je Slovenija, zategniti pas. Poleg tega se je v Sloveniji prvič zgodilo, da je bil zakon, ki je zarezal v prejemke, usklajen s socialnimi partnerji, je še poudaril Janša.

STA, M. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji