Podpredsednik slovenskih Judov opozarja: S prihodom migrantov se v naši državi krepi islamski antisemitizem!

S prihodom islamskih migrantov se krepi protijudovsko razpoloženje. (foto: Wikipedia) S prihodom islamskih migrantov se krepi protijudovsko razpoloženje. (foto: Wikipedia)

Država Izrael je nastala pred sedmimi desetletji, 14. maja 1948, Izrael pa je obletnico ustanovitve obeležil v tem tednu. Koliko Judov z ozemlja današnje Slovenije se je ob nastanku izraelske države izselilo tja, po navedbah Judovske skupnosti Slovenije natančno ni znano, bilo pa naj bi jih okoli 200.

 

Zgodovinar Renato Podbersič je za STA pojasnil, da so Judje po letu 1948 za izselitev iz Jugoslavije potrebovali izstopni vizum, ki ga večinoma niso dobili, če se niso pred tem pisno odpovedali svojemu premoženju v korist nove države.

Z današnjega slovenskega ozemlja se ni izselilo veliko Judov. Tudi zaradi tega, ker v primerjavi s sosednjimi državami na ozemlju današnje Slovenije ni bilo veliko judovskega prebivalstva. Glede na podatke iz beograjskih arhivov se je po letu 1945 do leta 1990 odselilo dobrih 100 slovenskih Judov, ki so našli svojo domovino v Izraelu. Zadnja rodbina, ki se je izselila v Izrael, je rodbina Bondi ob koncu 80. let minulega stoletja, sledilo je še nekaj posameznikov, je še dejal Podbersič.

Kot je za STA zapisal podpredsednik Judovske skupnosti v Sloveniji Igor Vojtic, podatkov, koliko slovenskih Judov se je izselilo v Izrael ob njegovi ustanovitvi, nihče nima natančno zbranih, tudi Judovska skupnost Slovenije ne. "Po naših ocenah - ker večina članov skupnosti ima sorodnike v Izraelu - gre za okoli 200 ljudi, ki so se izselili z območja današnje Slovenije, večinoma do leta 1948 in nekoliko pozneje," je še pojasnil.

Država Izrael je po drugi svetovni vojni zaradi reševanja judovskih življenj za pravičnike med narodi razglasila tudi nekatere Slovence. Pravičniki niso Judje, so pa pred in med drugo svetovno vojno na lastno pobudo pomagali Judom ter zaradi tega tvegali svoja življenja in se izpostavljali nevarnosti pregona.

Priznanje podeljuje muzej spomina na holokavst Jad Vašem v Jeruzalemu. Doslej so bili zaradi svojih del za pravičnike med narodi razglašeni naslednji Slovenci: Ivan Breskvar, Elizabeta Horvat, Mihael in Ema Rožanc, Zora Pičulin, Franjo Pančuh, Andrej Tumpej, Uroš Žun, Ivan in Ljubica Župančič. Na seznamu Jad Vašema je še nekaj Slovencev, a na listah drugih bivših jugoslovanskih republik.

Prihodnji teden pa bodo v Murski Soboti podelili plakete potomcem še petih pravičnikov, Aleksandre in Agnese Žilavec ter Jožefe, Franca in Marije Fartelj, je še povedal Vojtic.

Trenutni položaj judovske skupnosti na Slovenskem po njegovih besedah ni ugoden, prihaja do kršitev njihovih temeljnih pravic do svobode veroizpovedi. Kot je še dejal, judovsko življenje poteka v izraziti nenaklonjenosti domače, pretežno leve politične scene. Prav tako niso bili uspešni pogovori o nadomestilu za porušeno sinagogo s pripadajočo parcelo v središču Murske Sobote, tudi mesto Ljubljana doslej ni imelo posluha za pridobitev nove stavbe, v kateri bi odprli judovski kulturni center s sinagogo.

"V Sloveniji prevladuje novodobni antisemitizem, ki je zaradi zgodovinskih izkušenj v bistvu prikrit, zato se izkazuje navzven s sovraštvom do Izraela," je še menil podpredsednik Judovske skupnosti v Sloveniji, ki je opozoril tudi na ideološko nestrpnost, ki temelji "na kulturnem marksizmu in ideologiji postkolonializma, ki Jude identificira z imperialisti, kapitalisti in krivci za vse tegobe, če že ne zahodnega sveta, potem vsaj Bližnjega vzhoda".

"S prihodom večjega števila migrantov iz Sirije, Iraka in umikajočih se džihadistov se bo Slovenija prvič v zgodovini srečala z agresivnim islamskim antisemitizmom, ki je otrokom vcepljen že v javnem šolskem sistemu teh držav. Ta v ozadju ne grozi eksistenčno le nam, Judom in Izraelu, temveč celotni zahodno-krščanski civilizaciji," je opozoril Vojtic.

Tretja najstarejša ohranjena evropska sinagoga je sinagoga v Mariboru. V njej je od leta 2011 Center judovske kulturne dediščine, ki deluje na področju judovske kulturne dediščine in to po oceni Vojtica zelo uspešno. Za Judovsko skupnost v Sloveniji je zavod sicer preveč obrnjen v preteklost in se ne oglaša v javnosti ob pojavih naraščajočega antisemitizma. "Zgodovina nas uči, da odvračanje pogleda od težav ne rešuje, moralni maček, ki ostane, pa je hud in ga popravljajo generacije," je še dejal podpredsednik Judovske skupnosti.

70. obletnico ustanovitve Izraela bodo slovenski Judje obeležili jeseni v Ljubljani. Koliko Judov je zdaj v Sloveniji, v skupnosti javno ne razkrivajo.

nazaj na vrh