Po 1. juliju mogoče pričakovati predvsem več hrvaških dnevnih migrantov, ne pa tudi navala

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija arhiv Demokracije

Hrvaški delavci bodo imeli po vsem sodeč od 1. julija naprej prost dostop na slovenski trg dela, saj DZ ni obravnaval vladnega predloga zakona o podaljšanju prehodnega obdobja z omejitvijo dostopa še za dve leti. Na Hrvaškem ocenjujejo, da je mogoče pričakovati tako več dnevnih migrantov kot tistih, ki bi v Sloveniji imeli tudi bivališče.

Slovenija je za hrvaške delavce potencialno zanimiva zaradi nekaj višje povprečne plače, bližine in jezikovne sorodnosti, a so v primerjavi s Slovenijo za hrvaške državljane veliko bolj privlačne druge članice EU, kot sta Nemčija in Avstrija, je za STA povedala Maja Mahovlić s specializiranega hrvaškega portala za zaposlovanje moj-posao.net.

"Glede na to da so hrvaški izseljenci osredotočeni na države, kot sta Nemčija in Avstrije, ni pričakovati navala hrvaških delavcev v Slovenijo. V tej luči potencialno odprtje slovenskega trga za hrvaške delavce ne bo pomembneje vplivalo na število odhodov iz Hrvaške v Slovenijo", je izjavila Mahovlićeva.

Svetovalec predsednika hrvaške gospodarske zbornice za delovno politiko in zaposlovanje Davorko Vidović je za STA prav tako ocenil, da sta Nemčija in Avstrija najbolj privlačni za delavce iz južne slovenske sosede. Pričakuje sicer, da bo določeno število delavcev iskalo službo v Sloveniji, ki je privlačna in zanimiva za vse profile zaposlenih zaradi višjih plač, boljših delovnih pogojev ter bližine in kulturnih sorodnosti. Spomnil je tudi, da številni s severozahoda Hrvaške dnevno potujejo na delo v Slovenijo.

"Lahko pričakujemo, da se bo zvišalo število hrvaških delavcev, ki bodo dnevni migranti, posebej z območij ob meji s Slovenijo. Na Hrvaškem bodo živeli, v Sloveniji pa delali", je povedal Vidović, ki je bil minister za delo in socialno skrb v levosredinski vladi pokojnega premierja Ivice Račana.

Vidović meni, da je težko napovedovati, kaj natančno se bo zgodilo, ko bo Slovenija odprla trg za hrvaške delavce, a kljub temu ocenjuje, da ne gre pričakovati množičnega prihoda hrvaških delavcev v gradbeništvu, gostinstvu, prometu in turizmu, ker prav teh primanjkuje tudi na Hrvaškem. Po njegovem mnenju je v Sloveniji tudi omejena možnost za zaposlitev visoko kvalificiranih delavcev, kot so zdravniki, tako da "eksodusa ne bo".

Mahlovićeva je omenila še izide junijske raziskave njihovega portala, ki so jo izvedli med 1600 "novimi" hrvaškimi ekonomskimi migranti. Raziskava je pokazala, da je pet odstotkov hrvaških državljanov delovne izkušnje v preteklih nekaj let nabiralo v Sloveniji, kar je enako kot na Nizozemskem.

Kot so dodali, je 44 odstotkov vprašanih delalo v Nemčiji, 13 odstotkov v Avstriji, devet odstotkov na Irskem ter osem odstotkov v Italiji. Za Slovenijo in Nizozemsko sledi Velika Britanija, v kateri je delalo štiri odstotke vprašanih, po tri odstotke hrvaških migrantov pa si je kruh služilo v Belgiji in Švici. Sledijo ZDA, Norveška in Kanada s po dvema odstotkoma.

Portal sicer ponuja oglase za delo v drugih državah, vključno s Slovenijo, in lani je bilo objavljenih 87 razpisov za delo v Sloveniji, kar je približno šest odstotkov razpisov na portalu v kategoriji tujina. Podoben trend imajo tudi v prvih petih letošnjih mesecih, so še povedali za STA.

Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 6345 hrvaških državljanov, kar predstavlja desetino vseh delovno aktivnih tujih državljanov v Sloveniji. Najpogosteje delajo v predelovalnih dejavnostih. Če bodo imeli prost dostop na slovenski trg dela, jih bo po ocenah GZS v treh letih v državo prišlo še med 1000 in 2000.

Med 6345 hrvaškimi delavci je bilo 4860 oz. 76,6 odstotka moških. V predelovalnih dejavnostih je bilo zaposlenih 1790, od tega 81,1 odstotka moških, v gradbeništvu 1194 (97,2 odstotka moških), v dejavnostih prometa in skladiščenja pa 872 (97,6 odstotka moških). Ženske so medtem prevladovale v gostinstvu, izobraževanju in zdravstvu.

Kot so za STA pojasnili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), so med večjimi zaposlovalci hrvaških delavcev predvsem slovenska podjetja, ki iščejo zaposlene ob meji. To so med drugim Revoz in CGP ter turistične dejavnosti na Obali.

nazaj na vrh