Novembra večji poudarek na preprečevanju zasvojenosti

  • Napisal  Društvo MORiS
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Policija

November je v Sloveniji tudi mesec preprečevanja zasvojenosti. Različne organizacije zato ozaveščajo o zasvojenosti in njenih posledicah, spodbujajo k dialogu in reševanju problemov ter poudarjajo pomen preventivnih dejavnosti na področju preprečevanja in zmanjševanja zasvojenosti.

Tudi letos Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravlja nacionalno konferenco ob mesecu preprečevanja zasvojenosti, letos bo potekala pod naslovom Skupaj zmoremo več - prepoznajmo zasvojenost, odvijala pa se bo v 6. novembra v Radencih.

Osrednja tema 12. nacionalne konference bodo dejavniki tveganja in varovalni dejavniki, ki vplivajo na razvoj zasvojenosti pri otrocih in mladostnikih. Poleg tega bodo spregovorili tudi o tem, kako se z mladostniki pogovarjati ob njihovem prvem eksperimentiranju s prepovedano drogo in kako ukrepati, piše na spletni strani NIJZ.

Prav tako bodo predstavili primere dobrih praks na področju programov za preprečevanje zasvojenosti in programov pomoči, ki so na voljo v skupnosti. Nacionalno konferenco NIJZ sicer pripravlja v sodelovanju z ministrstvi za zdravje, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za izobraževanje, znanost in šport.

O zasvojenosti pri posamezniku govorimo, ko se določen vedenjski vzorec začne ponavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja in dogajanja v njegovem življenju. Zasvojenost je po navedbah NIJZ bolezen, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici.

Ob besedi zasvojenost navadno pomislimo na zlorabo drog, vendar pa ima beseda večjo razsežnost. Poleg kemičnih zasvojenosti ali zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere sodijo tudi alkohol, tobak, zdravila in prepovedane droge, poznamo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti, med katere uvrščamo zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in tudi sodobnimi tehnologijami.

Preventivne aktivnosti so po prepričanju strokovnjakov eden ključnih pristopov, ki pomaga krepiti in izboljševati zdravje, kakovost življenja ter blaginjo posameznika in skupnosti. Najbolj učinkovite so, če se z njimi srečajo že najmlajši in z njimi nadaljujejo v vseh življenjskih obdobjih. V Sloveniji se izvajajo številni preventivni programi, dostopni vsem, še piše na spletni strani NIJZ.

nazaj na vrh