Neverjetno! Trije mariborski sodniki z bizarno argumentacijo poskrbeli, da so banksterji NKBM, ki so skopali luknjo, dobili še nagrado!

  • Napisal  N. Ž./Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
NKBM (Foto: STA) NKBM (Foto: STA)

Medtem, ko državljani z ogorčenjem opazujejo, kako so nekateri izbranci tipa Zoran Janković povsem nedotakljivi, ni čudno, da imamo v Sloveniji eno od najnižjih stopenj zaupanja državljanov v sodstvo. Evropsko sodišče za človekove pravice pa celo ugotavlja, da je glede na število prebivalcev Slovenija prva po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic.

Za to so med drugim soodgovorni  mariborski višji sodniki Janez Polanec, Danica Šantl Feguš in Alenka Kuzmič, ki so v posmeh slovenskim državljankam in državljanom brez sramu prezrli, da uprave in kreditni odbori NKBM v času Matjaža Kovačiča nosijo kazensko in odškodninsko odgovornost zaradi povzročitve škode v banki v višini preko 20 milijonov evrov.

Na primer sodbe Višjega sodišča v Mariboru, odškodninske tožbe uprave Nove kreditne banke Maribor proti nekdanji upravi pod vodstvom Matjaža Kovačiča, zaradi povzročitve škode v banki v višini preko 20 milijonov evrov, je večkrat opozoril že predsednik preiskovalne komisije dr. Anže Logar. Nikakršne dileme ni, da je šlo slabo bančno prakso, zaradi katere je nastala škoda milijonskih razsežnosti, ki smo jo na koncu krili davkoplačevalci, to pa je potrdilo tudi Okrožno sodišče v Mariboru. Mariborski višji sodniki Janez Polanec, Danica Šantl Feguš in Alenka Kuzmič pa se s tem niso strinjali in zapisali, da dvomijo v dokazno presojo okrožnega sodišča ter se odločili za ponovno izvedbo dokaznega postopka.

V le štirih straneh sodbe dokazalo, da nekdanje vodstvo banke ni odgovorno
Sodniki so ponovno zaslišali priče, da bi se prepričali, če sta Kovačič in Skernišakova res kriva. In kaj so ugotovili? Po skrbni in celoviti oceni izvedenih dokazov Višje sodišče v Mariboru protipravnosti ni ugotovilo. “Sodišče je potrebovalo vsega štiri strani sodbe, da je dokazalo, da nekdanje vodstvo banke ni odgovorno, medtem ko smo mi potrebovali preko 40 strani poročila, v katerem zatrjujemo in dokazujemo nasprotno. Ampak velja, seveda, tisto, kar pravi sodišče,” je glede omenjene zadeve izpostavil Logar. Ob tem pa je nujno potrebno poudariti zakaj so se sodniki odločili, da Kovačič ni odgovoren. Za sodišče je nesporno, da je protipravno vsako ravnanje, najsi bo aktivno ali pasivno, za katerega obstaja objektivno predvidljiva možnost nastanka škode. Če ti strokovna služba za kreditna tveganja, torej ključna služba za to področje, pove, da je naložba tvegana in da je velika verjetnost, da ne bo poplačana, potem verjetno že lahko govorimo o utemeljenem sumu protipravnosti delovanja uprave, kajne? Mariborsko višje sodišče pa pravi, da v primeru gospoda Kovačiča temu ni tako.

Torej, čeprav je predstavnica službe za rizike tako pričala tudi na sodišču – ne nazadnje je zato na kreditnem odboru glasovala proti temu kreditnemu predlogu –, je sodišče zapisalo, da izpoved predstojnice za riziko, torej te, ki je glasovala proti, češ da so kreditni odbor že v preteklosti opozarjali na neustrezna zavarovanja, pač ne more biti odločilna. Po prepričanju sodišča je bila odobritev obnove prej kratkoročnega kredita v dolgoročnega brez dvoma racionalna odločitev. Četudi zavarovanja niso bila ustrezna, za sodišče očitno to ni problem, saj to pravi citiram: “Velja poudariti, da res ni šlo za prvovrstna zavarovanja, očitno tudi za ustrezna ne, a je dejstvo, da komitent očitno boljšega zavarovanja, ki bi ga lahko ponudil banki, ni imel.” Človek se vpraša, zakaj hudiča potem takšnemu komitentu dajejo kredit? Morda zato, ker lastnik tega podjetja sedi v nadzornem svetu taiste banke?

Za nameček pa je potrebno izpostaviti, da je ena izmed prič na sodišču celo priznala, da če ne bi odobrili novega kredita, bi šli v izterjavo,  izguba je bila ocenjena na 50 odstotkov, z drugimi besedami, polovico bi pa vseeno dobili. Sodišče je zato v argumentaciji svoje odločitve zapisalo: “Kreditni odbor je bil pred veliko dilemo, ali kredit glede na pozitivne prognoze gibanja svetovnih kapitalskih trgov obnoviti ali odpoklicati. V zadnjem primeru bi bilo tveganje za banko še večje.” Ob tem se moramo vprašati, kako je mogoče, da so sodniki Polanec, Šantl Feguš in Kuzmič prišli do takšne ugotovitve, pri čemer te niso niti dodatno obrazložilo. Zapisali so: “Banka bi s prodajo naložb za poplačilo kredita zaradi nizkih tečajev delnic iztržila manj.” 

Banka iztržila- natanko nič!
Ker niso unovčili zavarovanj, ampak so podaljšali kredit, je banka iztržila- natanko nič. Mi, slovenski davkoplačevalci, pa smo plačali račun 10 milijonov evrov. “Kako je nič odstotkov za slovensko sodišče več kot 50 odstotkov, se sprašuje Logar. To sodišče je svojo argumentacijo o razbremenjeni odgovornosti Kovačičeve uprave zaključila še s stavkom: “Sicer pa je soglasje k sklenitvi tega posla dal tudi nadzorni svet.’ Ne omeni pa, da sta v tem nadzornem svetu sedela dva lastnika tega podjetja.”

“Sodniki Polanec, Šantl Fegušova in Kuzmičeva so tako dosodili: Matjažu Kovačiču pripada nagrada za postopek na prvi stopnji, nagrada za narok v prvem sojenju plus ostali stroški, skupaj 213.354 evrov, in nagrada za postopek z rednim pravnim sredstvom ter nagrada za narok pred sodiščem druge stopnje 211.202 evra, skupaj torej 424.500 evrov; Manji Skernišak skupaj nagrada z ostalimi stroški 375.000 evrov; Ivanu Vizjaku, ki je sedel v nadzornem svetu in izkopal 10-milijonsko luknjo, ki smo jo na koncu plačali davkoplačevalci, kot stranskemu intervenientu sodišče dosodi 374.000 evrov nagrade,” je ob predstavitvi končnega poročila preiskovalne komisije aprila letos povedal Logar.

Preiskovalna komisija je prišla do ugotovitve, da tudi uprave in kreditni odbori NKBM v času Kovačiča nosijo kazensko in odškodninsko odgovornost za slabe bančne prakse, kazniva dejanja, za neustrezen nadzor nad bančnim poslovanjem, neupoštevanje opozoril strokovnih služb in za neustrezen nadzor nad poslovanjem odvisnih družb. Nadzorni odbori NLB in NKBM niso opravljali nadzora skladno z naloženo skrbnostjo zakona o bančništvu. “Preiskovalna komisija je v več primerih ugotovila konflikte interesov in pretirano zlizanost med upravami bank in posameznimi člani organov nadzora, kar je rezultiralo v neustreznem nadzoru nad poslovanjem uprav bank, posledično pa so se povečali stroške sanacije bančnega sistema za davkoplačevalce,” je izpostavil Logar. Očitno pa se na ugotovitve požvižgajo sodniki Polanec, Šantl Fegušova in Kuzmičeva, ki so celo poskrbeli, da so bančniki, ki skopali luknjo, dobili še nagrado. Neverjetno, kje živimo.

N. Ž./Nova24TV

nazaj na vrh