Neokomunisti branijo svoj bankomat: NLB tudi s pomočjo zakona čim bolj zadržati pod svojim nadzorom

Potem ko so v njej oprali iranski denar, so jo še zakonsko zaščitili. (foto: Demokracija) Potem ko so v njej oprali iranski denar, so jo še zakonsko zaščitili. (foto: Demokracija)

Skupni odbor DZ je podprl predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB in k njemu na predlog zakonodajno-pravne službe DZ sprejel številna dopolnila. DZ bo o predlogu zakona odločal v četrtek, saj je zakon pomemben v luči načrtovane letošnje prodaje vsaj polovice NLB in pri tem dosežene cene.

 

Po pojasnilih finančne ministrice Mateje Vraničar Erman v odhodu je temeljni cilj predloga zagotoviti neomejeno poslovanje NLB po tržnih pogojih in zagotoviti državi, da kot lastnica delnic uživa vsa svoja lastninska oz. korporativna upravičenja v zvezi s to kapitalsko naložbo države.

Kot je zagotovila, je treba "zakon razumeti kot enega od ukrepov", ki jih za razrešitev nerešenega vprašanja starih deviznih vlog s Hrvaško pelje Slovenija. V zvezi z zaščito NLB tako tečejo še drugi postopki, o katerih pa ministrica zaradi varovanja interesov države ne more govoriti.

"Danes ni več čas, da se pogovarjamo, ali moramo banko privatizirati ali ne, privatizacija je neizogibna," je bila jasna ministrica. Kot je opozorila, je odgovornost ta, ali bomo mi tisti, ki bomo vodili postopek privatizacije, ali pa bomo z različnimi postopki povzročili, da zaradi nadaljnjega zniževanja cene delnice banke v privatizacijskem postopku ne bomo iztržili maksimalnega izplena.

Cena banke se namreč znižuje zato, ker mora ta ob neprivatizaciji izvajati kompenzacijske oz. izravnalne ukrepe, ki omejujejo njeno poslovanje. Prav zato v SDS po besedah Zvonka Černača zakon podpirajo. "A to ne pomeni, da prevzemamo odgovornost za enoletni zamik pri njegovem sprejemanju," je opozoril. Andrej Šircelj iz SDS je dodal, da sedaj "drugega dejansko ni, se je pa zgodila velika škoda".

Zakonski predlog določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Če Hrvaška izvrši prisilno izvršbo in rubi premoženje NLB, država iz sklada za nasledstvo banki, ki mora sicer tudi sama aktivno vlagati pravna sredstva zoper sodbe hrvaških sodišč, povrne negativne finančne posledice.

Če premoženja v nasledstvenem skladu ne bi bilo dovolj - ministrica sicer ocenjuje, da temu ne bo tako -, pa ima država možnost, da namensko premoženje sklada poveča iz B-bilance državnega proračuna. "Če bi se tega lotili na kak drug način, bi bilo zadevo treba peljati preko proračunske A bilance in bi morali za določen znesek skrčiti drugo javno porabo, kar pa se mi ne zdi primerno," je pojasnila.

Zakonu in prodaji NLB so znova ostro nasprotovali v Levici. Čeprav jim je ministrica povedala, da primera Slovenije ne gre enačiti s Portugalsko, sta Luka Mesec in Nataša Sukič vztrajala, da bi morala država pri Evropski komisiji izpogajati "portugalski primer" in izpogajati to, da se sistemske banke ne proda.

Proti zakonu so glasovali tudi v SNS, kjer so soglašali z idejami Levice. "Ne bomo podprli, ker ne bomo prevzeli odgovornosti za to, da vlada ni naredila tistega, kar bi lahko," je povedal Zmago Jelinčič in dodal, da se poraja vprašanje, "zakaj je temu tako oz. kaj je zadaj".

Marko Bandelli je povedal, da SAB zakon podpira. Zakon bi po njegovih besedah lahko sprejeli že dosti prej in danes tega hitenja, ki so ga vladi v odhajanju očitali nekateri, ne bi bilo. Robert Polnar iz DeSUS-a je namreč dejal, da "nuja in hitenje" vzbujata skepso. Ocenil je, da bomo s prodajo NLB dobili manj, kot smo vložili, ter da "delamo izgubo, škodo".

Za zakon in prodajo so v NSi. "Izkazalo se je, državna banka ni taka boniteta, da bi jo morali obdržati, ker nam dela le sive lase," je bila slikovita Ljudmila Novak. Kot je dodala, bi lahko banko že prodali po primerni ceni, če bi vlada ravnala odgovorno; a za to nikoli ni bil primeren čas.

Kakor koli že, čeprav bi morali NLB že zdavnaj prodati, očitno še vedno ostaja v rokah neokomunistične elite, ki svojega bankomata ne bo izpustila iz rok. Ceno za to bomo seveda plačali davkoplačevalci.

nazaj na vrh