Nekdanji ustavni sodnik Jerovšek o Pikalovem zakonu o financiranju zasebnih šol: “Da je zakon protiustaven, je jasno!”

  • Napisal  Rajko Golob / Nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Tone Jerovšek (foto: STA) Tone Jerovšek (foto: STA)

Da je zakon protiustaven, je jasno,” o sredinem izglasovanju spornih sprememb zakona glede financiranja zasebnih osnovnih šol pravi pravni strokovnjak in nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek. Politični analitik dr. Matevž Tomšič ob tem dodaja, da je izglasovanje novele dejansko pokazalo, “da je parlamentarna večina na podlagi izrazite ideološke nestrpnosti in ekskluzivizma pripravljena zelo grobo teptati ustavna načela in še povečevati diskriminacijo določene skupine ljudi“. Oba sogovornika se strinjata, da bo skoraj zagotovo prišlo do ustavne presoje omenjenega zakona.

 

Za mnenje o sredinem dogajanju v državnem zboru, kjer so poslanci z 42 glasovi podpore sprejeli spremembe zakona glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki jih je vlada Marjana Šarca podala na predlog ministra za izobraževanje Jerneja Pikala, smo povprašali pravnega strokovnjaka in nekdanjega ustavnega sodnika dr. Toneta Jerovška ter političnega analitika dr. Matevža Tomšiča. Oba se strinjata, da je zakon protiustaven, in hkrati dodajata, da bo najverjetneje prišlo do njegove ponovne ustavne presoje.

Jerovšek prepričan, da je zakon protiustaven
Da je zakon protiustaven, je jasno. Vse, kar namreč država zagotavlja za javne šole, mora tudi za zasebne osnovne šole. Tu ni nobenih izjem,” pravi Jerovšek. Ob tem napoveduje možnost ponovne ustavne presoje: “Vsak zakon, ki je sprejet, je podvržen ustavni presoji, tudi ta. Ustavno sodišče bo samo ugotavljalo, ali je zakon skladen z ustavo oziroma ali ni v nasprotju z ustavo. Morda bodo predlagali tudi kar izvršitev ustavne odločbe iz leta 2014. V tem primeru bo ustavno sodišče določilo način izvrševanja sodne odločbe, kot je to storilo v primeru ustanovitve občine Ankaran, ki je v Kopru niso želeli.” Jerovšek omenja tudi možnost, da bi ustavno sodišče lahko dobilo predlog za začasno odredbo za zadrževanje izvrševanja zakona. “Odločanje o začasni odredbi je prednostno, kar pomeni, da bi morali v tem primeru hitro reagirati in povedati, ali se lahko izvršuje ali ne,” še zaključuje.

Tomšič meni, da vlada z zakonom dejansko izvaja diskriminacijo ter s tem slabša položaj določene skupine ljudi
Podobnega mnenja je Tomšič, ki pravi, da se je s sredinim glasovanjem “dejansko pokazalo, da je parlamentarna večina na podlagi izrazite ideološke nestrpnosti in ekskluzivizma pripravljena zelo grobo teptati ustavna načela in še povečevati diskriminacijo določene skupine ljudi”. “V tem primeru gre seveda za učence zasebnih osnovnih šol. Se pravi, učence ter njihove starše, ki bodo sedaj morali, če bodo hoteli, da njihovi otroci še hodijo tja v šolo, bistveno več plačati, kot so do sedaj. Dobesedno sprevrženo je, da vlada, ki so je polna usta skrbi za enakost, boja proti diskriminaciji in podobno, zdaj sama dejansko izvaja diskriminacijo ter s tem slabša položaj določene skupine ljudi.” Ob tem Tomšič opozarja na dvoličnost stranke SMC, ki se je pokazala pri glasovanju: “Če so res na stališču, da je ta zakon problematičen, potem bi morali glasovati proti. Če bi glasovali proti, bi zakon v sredo padel. Tako pa se gredo igro v smislu, da bi se radi distancirali od odločitve, hkrati pa jim ni v interesu, da bi, po možnosti, vlada padla.” Kot razlog za tovrstno taktiziranje stranke SMC Tomšič navaja predvsem dejstvo, da ji večina anket napoveduje zelo slab rezultat na naslednjih volitvah.

Tomšič je tudi sicer prepričan, da zadeva, povezana z zakonom glede financiranja zasebnih šol, nikakor še ni zaključena. Meni namreč, da obstaja velika verjetnost, da bo državni svet izglasoval veto, in potem se bo stvar spet preselila v državni zbor, kjer pa bo moral biti zakon sprejet z absolutno večino vseh glasov, se pravi z najmanj 46 glasovi. “Čisto možno je, da bo zadeva padla že na tej stopnji, zagotovo pa bo padla na ustavnem sodišču, kar bo velika zaušnica slovenski vladi in lekcija za njeno aroganco,” poudarja Tomšič. Ob tem zaključuje z ugotovitvijo: “Mnogi ugledni slovenski pravniki, tako tisti, ki so desno usmerjeni, kot tisti, ki so bolj levo usmerjeni, med slednjimi na primer velja izpostaviti nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica, so ta zakon raztrgali kot izrazito protiustavnega.”

nazaj na vrh