Nekdanji minister Zver o podpisnikih pisma “za ohranitev javnega šolstva”: “Prav ti ministri so v času svojih ministrovanj najbolj omejevali pluralnost v vzgojno-izobraževalnem sistemu!”

  • Napisal  Rok Krajnc/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Nekdanji šolski ministri. (Foto: STA) Nekdanji šolski ministri. (Foto: STA)

Bivši ministri, pristojni za področje šolstva, Slavko Gaber, Pavel Zgaga, Lucija Čok in Igor Lukšič so z javnim pismom podprli neustrezen Šarčev predlog financiranja nevladnih osnovnih šol. Evropski poslanec in nekdanji minister za šolstvo dr. Milan Zver ob tem opozarja, da so prav ti ministri v času svojih ministrovanj najbolj omejevali pluralnost v vzgojno izobraževalnem sistemu, še en poznavalec problematike pa opozarja, da gre pri tem za ustvarjanje javnega mnenja pred morebitnim referendumom, ki si ga želi SVIZ. V ozadju naj bi bil namreč amandma predloga, ki v večji meri upošteva odločbo ustavnega sodišča in prav to naj bi zmotilo socialiste.

Pred ponedeljkovim nadaljevanjem seje odbora Državnega zbora za izobraževanje o spremembah financiranja zasebnih osnovnih šol so se z javnim pismom oglasili nekdanji ministri Slavko Gaber, Pavel Zgaga, Lucija Čokin Igor Lukšič, ki so se po poročanju STA zbrali v “pobudi za ohranitev javnega šolstva.” Podprli so aktualni predlog ministrstva o popolnem financiranju obveznega programa, ki po njihovem mnenju korektno izpolnjuje zahtevo ustavnega sodišča. V njem so zapisali, da ima Slovenija enega najboljših šolskih sistemov na svetu tudi zato, ker je doslej uspela kot družbeno vrednoto posebnega pomena varovati javno šolstvo: “Ta vrednota je bila vedno deležna tudi visoke podpore javnosti, saj smo šolstvo, ki vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja in uresničevanje talentov, razumeli kot ključen izraz družbene pravičnosti in solidarnosti, vgrajene v naš družbeni ustroj.”

Na javno pismo se je ostro odzval tudi evropski poslanec in nekdanji minister za šolstvo dr. Milan Zver: “Tega pisma štirih ministrov ne moremo sprejeti kot presenečenje, saj so prav ti ministri tudi v času svojega ministrovanja podpirali in favorizirali podržavljeno šolstvo. Na vse načine so si prizadevali omejevati pluralnost vzgojno izobraževalnega sistema.” Kot je povedal, je Slovenija po statističnih primerjavah najbolj podržavila šolski sistem in tudi Finska, na katero so se podpisniki največ sklicevali je zelo uravnotežila svoj šolski sistem, še posebej na visokošolski ravni. Imajo namreč veliko manjših univerz, ki so zelo konkurenčne v evropskem merilu. Za konec je Zver poudaril: “Tudi Slovenija ima potenciale, da bi šolska politika omogočila avtonomijo, a pri nas prevladujejo uradniki in sindikati namesto politike in stroke. Upam, da se bo to v prihodnosti spremenilo, vzgojno izobraževalni sistem je namreč ključen dejavnik, ki bi ga morali uporabiti pri razvoju človeškega kapitala. Vsebino tega pisma odločno zavračam.”

Pri Šarčevem predlogu gre za norčevanje iz strokovnjakov, pravne države in davkoplačevalcev
Pri tem gre za zavajanje, saj so tudi osnovne šole v zasebni lasti oz. nevladne šole javne šole, naloga države pa je zagotoviti dostopnost do različnih šol čim širšemu krogu državljanov. Že pred leti je namreč tudi ustavno sodišče državi naložilo izenačitev financiranja osnovnih šol v zasebni lasti in v državni lasti, pri predlogu vlade Marjana Šarca pa gre za posmeh stroki, pravni državi in davkoplačevalcem. Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja predvideva, da bi država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi financirala in to kljub temu, da osnovna šola mora zagotavljati ta del programa. Tudi zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da je predlog na več mestih vprašljiv z vidika ustavne ureditve, na določenih mestih pa tudi protiustaven.

Obrnili smo se tudi na dobrega poznavalca problematike, ki je uvodoma opozoril, da gre pri vladnem načrtu pravzaprav za uzakonjeno diskriminacijo. Neuradno naj bi ministrstvo pripravilo amandma predloga, ki bi v večji meri upošteval odločbo ustavnega sodišča in prav to je verjetno razlog, da so se mobilizirali nekdanji ministri z namenom ustvarjanja javnega mnenja v svojo korist. SVIZ namreč že pritiska na DZ, da bi o tem razpisali referendum. A kot očitno pozabljajo, je referendum nedopusten glede zakonov, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Predlog Šarčeve vlade bi otežil dostopnost nevladnih šol in tako povečal socialne razlike
Kot so dodali, je država staršem, ki so se odločili za iskanje poti vzgoje in izobraževanja svojih otrok zunaj sistema javnega šolstva, to omogočili. S tem so tudi zasebnemu šolstvu zagotovili visok standard javnega financiranja, primerljiv z evropskim prostorom. “Zasebno šolstvo smo razumeli kot dobrodošlo dodatno možnost izbire – še posebej v primerih alternativnih pedagoških praks,” so poudarili. A to nikakor ni res, predlog Šarčeve vlade je ne le v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, pač pa tudi otežuje dostopnost do izobraževanja v osnovnih šolah, ki niso v lasti države, saj bi morali starši doplačevali za razširjeni del javnega programa kljub temu, da že plačujejo davke. S tem bi Šarčeva socialistična vlada povečala socialne razlike, proti katerim naj bi se socialisti borili.

Bojijo se, da bi država izgubila prisilno državno šolstvo kot orodje za ideološko indoktrinacijo otrok
V preteklih desetletjih je po njihovem mnenju slovensko šolstvo dosegalo dobre rezultate, ker so bile spremembe v šolskem polju načrtovane premišljeno, skrbno in previdno. Zato menijo, da bi bilo narobe, “če bi danes brez posebej utemeljenega razloga ali posebnih novih okoliščin razmerje med javnim in zasebnim postavili na glavo”. Popolno izenačenje financiranja bo namreč nujno vodilo v postopno slabitev javnega šolstva, slabšanje njegove kakovosti in na koncu tudi izrazitejše socialno razslojevanje, so opozorili. Tudi v nadaljevanju javnega pisma omenjeni zavajajoče uporabljajo pojem javno šolstvo, v primeru izenačitve financiranja pa naj bi, kot se bojijo, prišlo do slabitve javnega šolstva in njegove kakovosti.

Lahko bi seveda prišlo do relativne slabše kakovosti šol v državni lasti glede na kakovost šol v zasebni lasti, a konkurenčnost bi k izboljšavam prisilila tudi šole v državni lasti. V trenutnem stanju pa ne gre le za odsotnost konkurence, pač pa ima država z de facto monopolom na področju javnega osnovnega šolstva veliko moč ideološke indoktrinacije otrok, ki se ji, kot opisano v prejšnjem odstavku, mnogi le stežka izognejo.

Rok Krajnc/Nova24TV

nazaj na vrh