Nekateri črnograditelji kaznovani, drugi ne

  • Napisal  Maruša Opeka
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(Slika: arhiv Demokracije) (Slika: arhiv Demokracije)

O Jožetu Jagriču, ki je v želji, da bosta z ženo v pokoju mirno obdelovala svoj košček zemlje, v Slovenskem primorju kupil kmetijsko zemljišče, smo že pisali. Kot smo poročali, so se njune sanje sprevrgle v birokratsko agonijo in boj z mlini na veter.

Naj povzamemo zgodbo. Leta 2011 je Jagrič postal solastnik kmetijske parcele, ki je bila v zelo slabem stanju. Zemljišče se je po navedbah našega sogovorca zaraščalo, škrape, ki so varovale značilne terase primorskega sveta, so se podirale. Zaradi katastrofalnega stanja njune sanje o gojenju oljk in zelenjave niso bile izvedljive. Priznava, da je z urejanjem zemljišča začel, še preden je pridobil dovoljenja, saj je bila sanacija zemljišča prepotrebna. Vendar zatrjuje, da so šla vsa prizadevanja v smeri, da bi stvari uredil: »Na upravni enoti sem 2013 podal vlogo za gradbeno dovoljenje, pridobil sem kulturnovarstveno soglasje, potem pa se je zapletlo,« našteva Jagrič. Kot je v Sloveniji

pogosta težava, stvari zemljiškoknjižno in katastrsko niso bile urejene in je bila cesta, na katero mejijo škarpe, narisana drugače, kot poteka v naravi. Po njegovih navedbah naj bi mu to onemogočilo, da bi pridobil vsa potrebna dovoljenja. Leta šikaniranj, inšpekcijskih postopkov, nagajanja so se končala v Jagričevo škodo. Škarpe je moral po inšpekcijski odločbi podreti, čeprav zatrjuje, da sklepa o izvršbi ni nikoli dobil. Prav sklep pa naj bi Upravna enota Piran navajala kot osnovo za določitev kazni uzurpacije in degradacije.

Dregnil v osje gnezdo

Upokojeni učitelj zgodovine in geografije ter socialni pedagog je še danes prepričan, da je v osje gnezdo dregnil že pred devetimi leti, ko je po nakupu zemljišča želel urediti solastništvo med štirimi solastniki. »To je bilo po moje najbolj narobe, saj občina ni imela še razdelilne pogodbe med Skladom kmetijskih zemljišč RS, čeprav je to ena država. Na žalost sem se znašel v sredini, sam, in treba me je bilo disciplinirati,« meni sogovorec, ki piranski občini očita, da ni imela nikakršnega posluha za reševanje problematike. Še danes je tako, da na občini ne najde ustreznega sogovorca. »Do danes nisem prejel konkretnih odgovorov. Z menoj ni nobeden stopil v stik. Imam pa podatek, naj bi bila vodja pristojnega oddelka na piranski občini zaradi pritiskov odstopila in si poiskala drugo službo. Zaupala mi je, da konkretnih odgovorov na moja vprašanja preprosto niso smeli posredovati,« pripoveduje Jagrič. Pri tem dodaja, da zaposleni na občini v vsem tem času niso prepoznali pozitivnih učinkov njegove skrbi za ohranjanje kulturne krajine.

Več si lahko preberete v tiskani izdaji revije Demokracija.

nazaj na vrh