Nakup novih vlakov vendarle realiziran?

foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Kot kaže, bo vozni park potniškega sektorja Slovenskih železnic vendarle prenovljen, saj so nazadnje nabavljene garniture – trije nagibni vlaki Pendolino ter trideset klasičnih potniških garnitur Siemens Desiro – stare že skoraj dvajset let. V voznem parku pa je še vedno nekaj »gomulk«, pa tudi »zelencev«, ki bodo čez nekaj let dosegli častitljivo starost 50 let. Slovenske železnice sicer beležijo dobre poslovne rezultate.

 

Nadzorni svet Slovenskih železnic se je namreč na 29. redni seji seznanil s poslovnimi rezultati za leto 2017. Kot so sporočili, je skupina Slovenske železnice preteklo leto ponovno izboljšala rezultate poslovanja.  »Ustvarili smo 516 milijonov evrov prihodkov, 2,1% več kot leto prej, EBIT v višini 31 milijonov evrov, 26% več kot leto prej,  čisti poslovni izid v višini 29 milijonov evrov, kar je 16% več kot leto prej.  Finančne obveznosti skupine SŽ so se leta 2017  v primerjavi z letom prej zmanjšale za 36% na 89 milijonov evrov,« je zapisano v sporočilu za javnost.

Nadzorni svet  je podal tudi soglasje k pogodbi za nakup 25 novih potniških garnitur. Izbrani dobavitelj je podjetje Stadler, ki je 25 garnitur ponudil za 169 milijonov evrov. Prvotno je bilo sicer načrtovano, da bo za nabavo novih garnitur na voljo 150 milijonov evrov, naši viri pa ob tem trdijo, da so v času konjunkture proizvajalci prevoznih sredstev očitno dobro zasedeni in lahko zaradi tega zaračunavajo višje cene kot v času krize. Predvidoma naj bi SŽ kupile deset nadstropnih in deset klasičnih garnitur, oboje na elektropogon, poleg tega pa še pet klasičnih garnitur na dizelski pogon.

Kot so sporočili s SŽ, sta glavna razloga za nakup novih vlakov starost sedanjih voznih sredstev in rast števila potnikov na glavnih železniških progah. »Do leta 2023 nameravamo prepeljati kar 20 milijonov potnikov letno, kar je 6 milijonov več kot leta 2017.« Po nekaterih medijskih poročilih naj bi do leta 2030 zamenjali kompleten sedanji vozni park na področju potniškega prometa. A ob tem bo moralo priti do reforme, po kateri bo železniška infrastruktura in njeno vzdrževanje v pristojnosti države, medtem ko bo SŽ ponudnik železniških prevozov na trgu.

Že zdaj pa je jasno, da bo železniško omrežje v Sloveniji potrebno posodobiti, vendar posodabljanje poteka veliko prepočasi, prav tako je tudi močno precenjeno – dokaz za to je projekt drugi tir Divača-Koper. Slovenija bi namreč potrebovala drugi tir tudi na relaciji Ljubljana-Jesenice, Maribor-Špilje in Pragersko-Hodoš. V tem času sicer prenavljajo neelektrificirano progo Ljubljana-Kočevje, a bo verjetno potrebno razmisliti o nadaljnji elektrifikaciji in posodobitvi prog (denimo Ljubljana—Novo mesto-Metlika, Sežana-Nova Gorica-Jesenice), pa tudi o zamenjavi dosedanje tehnologije elektronapajanja, ki je sicer prevzeta že iz časov pred drugo svetovno vojno, ko so prve posege z elektrifikacijo na slovenskem ozemlju izvajali Italijani (enosmeren tok 3000V). Na zastarelost te tehnologije je v intervjuju v Demokraciji prejšnji teden opozoril tudi sedanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

nazaj na vrh