Priporočilu SDS glede ustavitve pregona s strani tožilca se obeta zavrnitev

  • Napisal  Demokracija
predstavniki Vrhovnega državnega tožilstva so se strinjali, da gre za področje, ki ni ustrezno urejeno. predstavniki Vrhovnega državnega tožilstva so se strinjali, da gre za področje, ki ni ustrezno urejeno. Foto: Matic Štojs

DZ je danes razpravljal o predlogu priporočila SDS s katerim bi DZ vlado in vrhovno tožilstvo pozval k ustreznejši ureditvi prevzema pregona s strani zasebnega tožilca po zavrženju ovadbe na tožilstvu. Koalicija meni, da priporočilo ni potrebno, ker da je vlada že pripravila ustrezne spremembe, večji del opozicije pa ga pozdravlja.

Po besedah Vinka Gorenaka v SDS priporočilo predlagajo, ker ugotavljajo, da institut, ko lahko zasebni oškodovanec po zavrženju ovadbe s strani tožilca sam prevzame pregon, ni urejen primerno. Že samo osemdnevni rok za začetek pregona je prekratek, je dejal.

Po mnenju Gorenaka in SDS je primerna ureditev tega vprašanja toliko bolj potrebna zato, ker je tožilec pri svojem odločanju praktično izenačen s sodnikom, z razliko, da je nad odločitvijo sodnika še vsaj nekaj sodnih instanc, ki lahko popravijo napako, nad odločitvijo tožilca pa ni nikogar več.

Po besedah Gorenaka so zato v SDS pripravili predlog sprememb zakona o kazenskem postopku, s katerimi želijo vzpostaviti učinkovito pravno varstvo v primeru zavrženja kazenskih ovadb. Med drugim predlagajo, naj vsako tožilsko odločitev o zavrženju ovadbe sopodpiše in tako potrdi še vodja tožilstva, v težjih zadevah pa skupina tožilcev.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare je dejal, da je ministrstvo že avgusta lani v javno razpravo poslalo novelo zakona o kazenskem postopku, ki je tik pred obravnavo na vladi. Novela po njegovih besedah celovito in smiselno ureja pravno varstvo oškodovancev v primerih, ko tožilstvo zavrže ovadbo, zato je priporočilo po njegovem nepotrebno.

Prav dejstvo, da je vlada v proceduro že vložila ustrezne spremembe, je razlog, da priporočila ne bodo podprli v SD, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedal Janko Veber. Enako so napovedali v SMC in DeSUS. Teja Ljubič (SMC) je pri tem opozorila na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da je priporočilo premalo opredeljeno, da bi ga bilo mogoče šteti kot priporočilo po poslovniku DZ.

"V praksi je odločanje tožilca o tem, ali bo začel pregon, točka, kjer je največ proste presoje v pravosodnem sistemu pri nas in kjer lahko zato prihaja tudi do hudih zlorab," je na drugi strani razlog, zakaj bi bilo dopolnilo treba podpreti, navedel Branko Grims (SDS).

Podobno menijo v NSi, kjer po besedah Ive Dimic že nekaj časa opozarjajo, da je v slovenskem pravosodju premalo nadzora nad delom sodnikov in tožilcev. Glede trenutne ureditve pregona pa je dejala: "Oškodovanec bi moral imeti možnost, da se opredeli do razlogov, zaradi katerih tožilec zavrže ovadbo, kajti če tega ni, lahko prihaja do površnega presojanja zadev ali celo namernega zavlačevanja."

Da bodo priporočilo podprli, je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslanec napovedal Bojan Dobovšek. "Vemo, da tožilec usmerja delo policije in drugih organov, vendar hkrati vidimo, da so za to delo premalo izobraženi in usposobljeni in te funkcije ne odigrajo. Zato so vsi predlogi in razprave o položaju in delu tožilca še kako dobrodošle," je dejal.

Odbor DZ za pravosodje poslancem predlaga sklep, da priporočilo ni primerno za nadaljnjo obravnavo, o čemer bo DZ glasoval v petek.

SDS opozarja

"V poslanski skupini SDS na področju pravosodja že dlje časa odpiramo probleme, za katere menimo, da so relevantni in pomembni za državljane ter skušamo nakazati tudi rešitve. Eden takšnih problemom je zavrženje kazenskih ovadb. Tudi predstavniki Vrhovnega državnega tožilstva so se strinjali, da gre za področje, ki ni ustrezno urejeno in da bi bilo treba sedanjo situacijo popraviti, česar pa se koalicija vse do danes ni lotila.

Dr. Vinko Gorenak je na novinarski konferenci ob predstavitvi predloga priporočila izpostavil, da je na področju rednega sodstva odločitev nekega sodnika na prvi stopnji vedno lahko preverjena – ali na drugi stopnji ali nato na Vrhovnem sodišču, preverjeno je lahko na Ustavnem sodišču in nato še na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Kaj pa na področju tožilstva? »Tam je situacija takšna, da odločitve, ki jo sprejme tožilec, to je tudi tožilec, ki je funkcijo nastopil šele včeraj, ne preverja nihče več. Nikogar več ni, niti generalnega državnega tožilca, ki bi odločitev tožilca preveril oziroma nadziral,« je opozoril poslanec SDS in dodal, da je takšno stanje na tem področju od leta 2011, ko je pravosodni minister Zalar predlagal takšne spremembe v zakonu o državnem tožilstvu. »Pred tem torej ni bilo tako, zato v SDS predlagamo, da uredimo stanje na podoben način, kot je bilo urejeno v letih pred 2011, to pa pomeni, da odločitev tožilca, da bo neko kazensko ovadbo zavrgel oziroma da ne bo šel v obtožbo pred sodiščem, nekdo preveri. Po našem mnenju mora ta nekdo biti predstojnik tožilstva, ki mu pripada tožilec,« je dejal dr. Gorenak.

V poslanski skupini SDS smo tako predlagali vzpostavitev stanja, ko bo odločitev tožilca, da ne bo nadaljeval s pregonom, vodja tožilstva s podpisom ali sopodpisom takega akta tudi verficiral. To pa pomeni, da bo nad odločitvijo tožilca vsaj še vodja tistega tožilstva, ki bo s podpisom jamčil, da je takšna odločitev tožilca prava. »Stanje, kot ga imamo danes, ko nad tožilcem ni nikogar, niti Zvonka Fišerja, ki bi lahko odločitev tožilca spremenil, povzroča probleme,« je zaključil dr. Gorenak.

Na matičnem odboru je koalicija predlog poslanske skupine SDS pričakovano zavrnila, zato bodo poslanke in poslanci danes opravili zgolj razpravo o predlogu priporočila, glasovanja o njem pa ne bo."

nazaj na vrh