Miselnost, da mora odvetnik obtožene braniti v skladu s pridobitvami revolucije, se je ohranila do danes Izpostavljeno

(Slika: arhiv Demokracije) (Slika: arhiv Demokracije)

Poročali smo (TUKAJ), kako so po II. svetovni vojni delovala revolucionarna sodišča. A na udaru partije niso bili samo sodniki, ki so bili preverjeni kadri in so morali razsojati po navodilih komunistov, saj se je Slovenija nahajala »v zadnji fazi prehoda poti v socializem, kjer je potrebna najostrejša borba z fraznimi ostanki kapitalizma, katera pa mora biti brezkompromisna,” kot je to leta 1948 zapisal še danes opevani sociolog Jože Goričar, ampak celo odvetniki, ki so morali obtožene braniti v skladu s pridobitvami revolucije.

Roman Ferjančič in Lovro Šturm v svoji knjigi Brezpravje opisujeta primer nesrečnih odvetnikov Joahima Ražma in Franceta Furlana, ki sta branila kmeta Mihaela Celarja, čevljarja Franca Kozelja in Kozeljevo ženo Marijo in ki so bili obtoženi špekulacije, ker vseh živalskih kož niso izročili komunistični oblasti. Jože Goričar, takratni pomočnik ministra za pravosodje Ljudske republike Slovenije, je pisal odvetniški zbornici in zahteval kazen za odvetnika. Odvetniška zbornica ju je avgusta 1949 spoznala za kriva in jima izrekla opomin. Glavni očitek njima je bil, da sta preveč zagreto branila obtožene in uporabljala za socializem neumestne besede. Povedano drugače. Kriva sta bila, ker sta delovala v korist svojih strank, ne pa revolucionarne oblasti.

»Kot odvetnik bi moral dr. Ražem nedovoljeno špekulativno delovanje presojati iz stališča, da koristi skupnosti zahtevajo, da se špekulacija zatre z najenergičnejšimi sredstvi in da je ravno strogo kaznovanje eno takih sredstev,« je zapisala odvetniška zbornica.

In Furlan? »V zastopstvu odvetnika Furlana Franceta je označiti kot nepravilno in nedopustno govorjenje o takozvani družbeni nevarnosti in takozvanem nevarnem pomenu za družbo, kar kaže na podcenjevanje teh pojmov ter izvajanje v tem pravcu, da pomenja očitana špekulacija le skromno preživetje družine njegovih klientov, kar zveni tako kot, da hoče tovariš Furlan opravičiti kaznivo dejanje svojih strank,« so zapisali stanovski kolegi iz zbornice. Odvetnika se torej ne bi smela zavzeti za obtožena in bi morala delovati v korist revolucionarne oblasti. Odvetnik mora namreč »braniti državno in družbeno ureditev« zoper vsakega, »ki jo razbija«.

S tovrstnim razmišljanjem, da odvetnik ne sme delovati v korist svojih strank, ampak mora braniti državo, se je skozi indoktrinacijo več generacij študentov pravne fakultete ohranilo do danes. Celo več. Tako razmišljanje prevladuje tudi pri mainstream medijih, kar se je dobro pokazalo v primerih Patria ali umora Janka Jamnika, ko so mediji zaradi obrambe Janeza Janše oziroma Milka Noviča problematizirali ravnanje odvetnikov, čeprav bi moralo biti v pravnih državah jasno, da mora odvetnik delovati izključno v korist svojih strank.

nazaj na vrh