Mirko Merzel: H kandidaturi me je spodbudilo predvsem dejstvo, da kot občina nimamo izdelane dolgoročne strategije na več ravneh!

  • Napisal  Metod Berlec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Mirko Mrzel Mirko Mrzel arhiv Demokracije

O lokalni samoupravi smo se pogovarjali s sistemskim inženirjem Mirkom Merzelom, ki je kandidat Slovenske demokratske stranke za župana občine Ig. Razložil nam je, kako bo, če bo izvoljen, občino Ig s svojim programom popeljal med najboljše slovenske občine.

Gospod Merzel, na prihajajočih lokalnih volitvah, ki bodo 18. novembra, kandidirate za župana občine Ig. Volitve bodo potekale v vseh 212 slovenskih občinah. Volivke in volivci se bodo izrekli, kdo bo v naslednjem štiriletnem mandatu vodil občino. Odločali bodo torej o županih in občinskih svetih, ki imajo glede na velikost občine različno število članov, v skladu z zakonom od sedem do 45. Kako pomembna se vam zdi funkcija župana in občinskega sveta v sedanji lokalni samoupravi?

Vloga lokalne samouprave na ravni občin je temelj decentralizirane delitve davkoplačevalskega denarja. Župan in občinski svet pri tem prevzemata odgovornost za učinkovito porabo in investiranje sredstev na različnih ravneh življenja občine. Ključnega pomena pri tem je pravilna usmeritev strategije občine in postavitev prioritet.

Lokalna samouprava v Sloveniji je v 24 letih pokazala zavidljiv razvoj. Z njo so se razvili tudi deli Slovenije, ki so bili prej desetletja zapostavljeni, prišlo je do razvoja lokalne demokracije. Kje so po vašem mnenju dodatne priložnosti za razvoj lokalne samouprave?

Naselja na območju današnje občine Ig so občuten napredek doživela po letu 1995, po ustanovitvi občine Ig. S tem je bilo zagotovljeno neposredno odločanje o projektih in usmerjanje sredstev. Dodatna priložnost za izboljšanje razvoja lokalne samouprave so vaški sveti, ki predstavljajo zaznavanje potreb na ravni vasi. Namen vaških svetov v občini Ig iz različnih razlogov žal še ni v polnosti dosežen. Na drugi strani pa je v smislu krepitve lokalne samouprave pomembno povezovanje občin v regije na državni ravni.

Ministrstvo za finance je septembra predlagalo višino povprečnine za občine v višini 565 evrov na prebivalca, v občinah pa opozarjajo, da to ne bo zadostovalo niti za pokritje dejanskih stroškov občine. Kako glede na to, da se obveznosti občin zaradi zakonsko predvidenih zahtev stalno povečujejo?

Država prek ministrstva za finance izvaja politiko centraliziranega upravljanja ter z nevzdržnimi povprečninami onemogoča lokalno samoupravo in s tem razvoj občin. Zaradi povečanega priseljevanja iz mest na podeželje se dejanski stroški povečujejo in s tem silijo občine v zadolževanje. Ob tem je nujno upoštevati še dodatne stroške, ki jih bodo imele občine v prihodnjih letih. Na primer stroške, povezane z dvigom plač v javnem sektorju, predvsem v vrtcih. Občine z vsakim novim predpisom dobivajo nove naloge, država pa zanje ne zagotovi sredstev, na kar župani ves čas opozarjajo. Preudarna državna uprava bi namenjala več sredstev občinam, saj so gonilo razvoja podeželja. Nedopustno je, da se morajo župani pogajati z državo za več sredstev, saj so davki, ki se stekajo v državni proračun, pobrani od občanov, ki upravičeno pričakujejo kvalitetne pogoje za bivanje v svoji občini. V tujini gre del pobranih davkov neposredno v proračun občin in ne kot pri nas, ko sta glavna prihodka občin nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in komunalni prispevek ter nekaj manjših taks. S tako nizkimi sredstvi občine ne morejo kvalitetno opravljati vseh tistih nalog, za katere so bile ustanovljene.

Bi bilo glede na to treba ustanoviti pokrajine ali bi to povzročilo še dodatno birokracijo?

V smislu decentralizacije zaračunavanja davkov in delitev proračunskih sredstev je ustanovitev pokrajin nujno potrebna. S tem bi se okrepila lokalna samouprava in povečala možnost črpanja kohezijskih sredstev. Pokrajine imamo zapisane celo v ustavi, vendar niso realizirane, ker se politika o njih ne more dogovoriti. Občine, kakršne imamo, težko opravljajo naloge regionalnega pomena. Na primer: prostorsko načrtovanje, težave z odpadki, čistilne naprave, regionalne prometne povezave, dolgotrajna oskrba, učinkovito črpanje evropskih kohezijskih sredstev, obramba pred poplavami itd. Za te naloge je treba pripraviti projekte in občine za to nimajo usposobljenih kadrov. Poleg tega se takšni večji projekti običajno nanašajo na območja več občin, kar zahteva dolgotrajna uskaljevanja, ki ne bi bila potrebna, če bi to nalogo opravila pokrajina. Menim, da bi ustanovitev pokrajin pomenila racionalizacijo delovanja in ne novih stroškov ter da bi bila izjemnega pomena za decentralizacijo države.

Zakaj ste se odločili kandidirati za župana? Se je dosedanji dolgoletni župan občine Ig Janez Cimperman že nekoliko izpel?

H kandidaturi me je spodbudilo predvsem dejstvo, da kot občina nimamo izdelane dolgoročne strategije na več ravneh. Projekti se izvajajo samo v smislu gašenja ta čas najbolj žgočih problemov, kot so na primer premajhne kapacitete vrtca in šole, ki sta kljub dograditvi spet premajhna. Moti me neučinkovitost oziroma stagniranje na področju razvoja kmetijstva, turizma in podjetništva. Čeprav je občina Ig na vodonosnem področju, je cena pitne vode med najvišjimi. Občina premalo črpa sredstva iz evropskih skladov. Prepričan sem, da je čas za novo pot, ki jo bom sprejel z veliko odgovornostjo. Sem pripravljen in imam ideje, ki bi jih rad usmeril v hitrejši razvoj občine.



Kako pa gledate na to, da se bo v Ljubljani za župansko funkcijo spet potegoval razvpiti in korupcije osumljeni župan Zoran Janković? Verjetno bi bil tudi v Ljubljani čas za nov obraz?

Kandidatura aktualnega ljubljanskega župana je samo njegova pravica, ker izpolnjuje formalne pogoje za to. S stališča etike pa je stvar precej drugačna. Naš pravosodni sistem ta čas (za nekatere) ni sposoben zagotoviti izvajanja pravičnega reda. Po kratki definiciji prava je namreč »pravo red pravičnosti med ljudmi«. Pravičnost pa zahteva, da vsak dobi svoje − tisto kar mu pripada. Tudi v smislu dolžnosti in kazenskih posledic. Mislim, da je tudi na območju občine Ljubljana čas, da se stvari začnejo spreminjati tudi v delih, ki niso širši center Ljubljane. Če proti Ljubljani pogledamo iz naše občine, obstajajo ulice, na katerih ni zagotovljene osnovne komunalne infrastrukture. Sem sodi kanalizacija, pločniki in gradbena ureditev ter prometna pretočnost cest ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah. Čas je, da ljubljansko meglo razpiha svež veter.

Kaj pa kot občan in državljan pričakujte od nove vlade, ki jo vodi Marjan Šarec?

Od gospoda Šarca kot nekdanjega župana pričakujem dvig povprečnine za občine na najmanj 610 evrov, saj nam makroekonomski kazalniki kažejo visoko gospodarsko rast. Poleg tega bo letos minilo pet let, odkar je vlada Alenke Bratušek v sklopu protikriznih ukrepov zvišala DDV. Šlo naj bi za kratkotrajen začasni ukrep, po izboljšanju gospodarskega in javnofinančnega stanja v državi pa naj bi se davčne stopnje vrnile na prejšnjo raven (20% in 8,5%). Glede na veliko gospodarsko rast bi pričakovano davke lahko znižali. To je ena plat pričakovanj.

Glede na vladno ekipo, ki je praktično enaka, kot je bila v vladi Mira Cerarja, pa ni pričakovati izboljšanja stanja, pač pa nadaljevanje stihije in politike stagniranja ter ohranjanja dozdajšnjega stanja. Obljubljajo višanje davkov in oživljanje socialističnega načina gospodarjenja z državnim intervenizmom. Verjamete, da nam bo šlo na bolje?

Vrniva se spet k vaši občini, ki ima na grbu upodobljeno tudi kolišče in je del Krajinskega parka Ljubljansko barje. Kako naravnogeografske danosti vplivajo na delovanje občine in življenje njenih prebivalcev?

Razen stalne razstave o koliščarjih in vsakoletnega Koliščarskega dne na tem področju nismo naredili veliko. Te aktivnosti se izvajajo v amaterskem smislu samo prek Kulturno-umetniškega in turističnega društva Fran Govekar Ig. Menim, da je treba kolišče iz občinskega grba prenesti v naraven habitat Ljubljanskega barja. Občina Ig načrtuje graditev interpretacijskega centra in koliščarski muzej na prostem, vendar sedanja občinska struktura ne razume, za kako pomemben in velik projekt gre. Že na začetku se kažejo napake, ki bodo dolgoročne in jih bo težko reševati. Naravnogeografske danosti naše občine so lepe in še vedno zelo lepo ohranjene. Treba pa je vzpostaviti simbiozo med naravnogeografskimi danostmi, turizmom in podjetništvom.

Kakšna je vaša vizija razvoja občine Ig? Si boste pri tem morda pomagali tudi z evropskimi sredstvi in sosednjimi občinami?

Vizija razvoja naše občine zajema širok spekter segmentov: od kmetijstva, infrastrukture, podjetništva, turizma, kulture, zagotavljanja varnosti in zdravja občanov, skrbi za otroke in mladino do družbenega življenja. Vsekakor je za realizacijo razvoja treba zagotoviti sredstva. Glede na obstoječi proračun bo treba kandidirati na razpisih za evropska sredstva. Pri tem moramo biti pozorni na zagotavljanje razpisnih pogojev, med katere sodi tudi bilančna slika in zadolženost občine. Po javno dostopnih informacijah smo bili do sedaj med občinami, ki so počrpale najmanj kohezijskih sredstev.

Pojdiva še k vašim predvolilnim obljubam. Obljubljate ureditev problematike pitne vode, kanalizacije in komunale. Kaj konkretno imate v mislih?

Kanalizacija se zdaj gradi po posameznih vaseh in naseljih. To je vsekakor treba nadaljevati in projekt čim prej končati. Problematika pitne vode je v njeni ceni. Ta je med najvišjimi v Sloveniji, čeprav smo na vodonosnem območju, iz katerega se zagotavlja pitna voda tudi za mestno občino Ljubljana. Cena vode je sestavljena iz režijskih stroškov distribucije in stroškov izgub na cevovodih. Raziskava je pokazala, da vodne izgube v povprečju predstavljajo skoraj polovico načrpane vode, kar je predvsem posledica dotrajanega vodovodnega omrežja in pogostih okvar. Vodovodno omrežje je treba čim prej obnoviti.

Kako pa nameravate izboljšati prometno infrastrukturo v občini?

Kar zadeva prometno infrastrukturo, je treba zgraditi obvoznico med Ljubljansko cesto in vasjo Staje, ki bo prometno razbremenila vaško jedro Iga. Nekatere državne ceste v občini so v zelo slabem stanju, na kar je treba opozoriti pristojne organe. Na izpostavljenih mestih je treba zgraditi pločnike. V jutranjih in popoldanskih konicah je treba mestnemu potniškemu prometu dodati vsaj še en termin vožnje.

Ljubljansko barje pomembno vpliva na kmetijsko pridelavo na vašem območju. Kako nameravate izboljšati pogoje za kmetijstvo?

Na območju občine Ig Ljubljansko barje predstavlja velik delež kmetijskih površin. Kmetje se na Barju srečujemo z nerednim vzdrževanjem odvodnih jarkov. To povzroča zatopljenost površin in s tem kmetijskih rastlin. Pri rednem vzdrževanju odvodnih jarkov je treba tesneje sodelovati z izvajalcem na ravni države. Občina mora zagotoviti redno vzdrževanje barjanskih cest.

Kako pa nameravate pospešiti razvoj podjetništva?

Podjetništvo je ena od gospodarskih panog, ki v občini omogoča zaposlenost in vsesplošno blaginjo. Podjetniškim pobudam je treba prisluhniti in jih spodbujati na način, da se objavljajo razpisi, s katerimi se spodbuja in sofinancira zaposlovanje in samozaposlovanje, promocija izdelkov in storitev, izdelava poslovnih načrtov in izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj za poslovne objekte. Pred leti je občina prodala komunalno neurejeno območje za potrebe obrtne cone, a je njen lastnik propadel, z njim pa tudi priložnost za naše podjetnike. Sedaj se novi lastniki trudijo, da se območje komunalno opremi in proda podjetnikom. Zaradi navedenega smo izgubili kar nekaj let in mnogi podjetniki so medtem svojo proizvodnjo preselili v druge občine. Domače pridelovalce kmetijskih pridelkov je treba spodbuditi k proizvodnji in predelavi kmetijskih pridelkov ter z njimi doseči končnega kupca. V ta namen bi organizirali tržnico, na kateri bi občani lahko kupovali domače pridelke in izdelke.

Katere korake pa predvidevate na področju turizma?

Glede na kulturno-arheološka bogastva potrebujemo arheološki park in promocijo Unescove kulturne dediščine, vključitev lokalne ponudbe v turistične namene, promocijo kulture in sakralne dediščine, ureditev in širitev turistične ponudbe v Iškem vintgarju ter ureditev kolesarskih poti in smerokazov. Prepoznavnost in trženje ižanske kulinarike bi lahko bil svojevrsten izziv.

Katere ukrepe pa imate v svojem predvolilnem programu na področju pomoči otrokom, mladim na eni strani in skrbi za starejše občane na drugi?

Otroci in mladi so vir življenja v družbi. Na drugi strani pa so starejši občani vir izkušenj in modrosti. V imenu medgeneracijskega druženja in soustvarjanja vidim veliko priložnost v spodbujanju sodelovanja starejših občanov z osnovno šolo in vrtcem. Društvo upokojencev je dobro organizirano, zato bi lahko z njihovo pomočjo prenašali izkušnje in znanje na mlajše rodove. Velik potencial pri sodelovanju mladine s starejšimi občani in invalidi je tudi v spodbujanju pomoči na domu. Treba je ohranjati in spodbujati stike otrok in mladine z lokalnimi kmetijami in podjetji v obliki naravoslovnih dni ali krajših ekskurzij. Nujno bi morali intenzivirati vključevanje otrok iz vrtca in osnovnošolcev v kulturno in družbeno življenje občine. K vključevanju je treba povabiti tudi oskrbovance iz zavoda Želva in CUVD Draga.

In še zadnje vprašanje. Revija Moje finance je že tretje leto zapored ugotavljala, kje v Sloveniji se najbolje živi. Za izračun lestvice »top občin« so na reviji sestavili pet glavnih skupin kazalnikov, in sicer gospodarska moč občine in občanov, prebivalstvo, raven kriminalitete, zdravje, infrastruktura in stanovanjski ter drugi objekti, izračunali pa so jih iz 48 različnih podkazalnikov. Na podlagi teh kazalnikov so ugotovili, da se najbolje živi v Cerkljah na Gorenjskem. Verjamete, da boste, če boste izvoljeni, občino Ig pripeljali med slovenske »top občine«?

Temu nazivu se v enem mandatu lahko samo približamo oziroma zmanjšamo zaostanek. Revija Moje finance je za izračun kazalnika zajela več kriterijev: višino plače občana, kdo so delodajalci, kakšni so sosedje, kakšno je zdravje občanov, varnost pred kriminalom, dostopnost do hiše in infrastruktura ter druge kazalnike. Povprečna neto plača zaposlenega v Cerkljah je skoraj za tretjino večja, na Igu pa 7 odstotkov nižja od državnega povprečja. Občina Cerklje nima niti enega centa dolga. Glede na navedene gospodarske podatke se naša občina verjetno še nekaj časa ne bo mogla primerjati z njimi. Morda res drži, da »denar ne prinese sreče«, lahko pa bistveno pripomore k temu, da z njim uresničujemo svoje potrebe. Verjamem, da se nazivu »top občina« lahko približamo.

nazaj na vrh