Ministrica za finance trdi, da zaradi NLB ne bo nobenih posledic za proračun. Ji verjamete?

  • Napisal  C. R.
NLB ostaja nedotakljiva, tudi zato nas oblastniki prepričujejo, da je ni treba prodati. NLB ostaja nedotakljiva, tudi zato nas oblastniki prepričujejo, da je ni treba prodati. Foto: arhiv Demokracije

Ne glede na to, kako se bo razpletlo iskanje rešitve za NLB, ki bi jo morala Slovenija v skladu z zavezami Evropski komisiji privatizirati, posledic za državni proračun ne bo. To je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman zagotovila članom odbora DZ za finance, ki danes obravnavajo proračunske dokumente za prihodnji dve leti.

"Nobena od variant rešitev za NLB, o katerih smo razpravljali z Evropsko komisijo in za katere sem imela mandat vlade, nima vpliva na proračun za leto 2018 ali za leto 2019," je članom odbora zagotovila finančna ministrica. Podrobneje bo s poslanci o tej temi spregovorila na izredni seji, katere sklic pričakuje v kratkem.

Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca leta 2018.

Vlada je v četrtek sklenila, da ne pristaja na nobeno obliko prodaje, pač pa je podprla predlog finančne kompenzacije NLB državi namesto prodaje hčerinskih bank na Balkanu. Ta predlog sta premier Miro Cerar in ministrica Vraničar Ermanova v petek v Bruslju predstavila predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager.

Najprej se je o NLB pogovarjal Cerar z Junckerjem. Kot je povedal, mu je Juncker pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog, a izpostavil, da je bil njun pogovor le informativne narave, ter da je za to vprašanje pristojna komisarka.

Sledil je sestanek komisarke in ministrice, ki je po srečanju povedala, da je bil pogovor zelo konkreten in konstruktiven, a da vrsta vprašanj še ostaja odprtih in da slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja komisija. Slovenija bi bila sicer pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se komisiji to zdelo potrebno, zato da bi ta sprejela osnovni slovenski predlog. O podrobnostih teh dodatnih ukrepov ministrica ni želela govoriti.

Odbor DZ za finance in monetarno politiko danes obravnava predlog sprememb proračuna za leto 2018 in predlog zakona o izvrševanju proračuna v prihodnjih dveh letih. V razpravi je Jožefa Horvata (NSi) in Alenko Bratušek (NP) med drugim zanimalo, ali bo imel katerikoli scenarij za NLB posledice za proračun. "Škoda, da se tega projekta niste lotili prej," je menila Bratuškova.

V petek je odbor že potrdil predlog proračuna za leto 2019, oba pa bo DZ sprejemal na redni novembrski seji, ki se začne v ponedeljek.

Vsekakor je zanimivo, kako predstavniki vlade prepričujejo naivno javnost, kako je za vse nas bolje, da NLB ostane v državni lasti in da se nam ni treba bati, da bi bili zaradi tega kaj oškodovani. Ne glede na plačilo kazni ter dejstva, da je NLB že dolgo časa bankomat za potrebe globoke države. Pomembno je, da v javnosti glede NLB vlada z(Z)drava atmosfera, mar ne?

nazaj na vrh