Matej Tonin: Prepričani smo, da trditve, da je sporazum neobvezujoč, ne držijo!

Matej Tonin. (Slika: arhiv Demokracije) Matej Tonin. (Slika: arhiv Demokracije)

»Kdo so ti ljudje, ki migrirajo. Iznajdljivi, izobraženi, ustvarjalni mladi. To so predvsem ljudje, na katere države v razvoju, tretje države v svetu, računajo, da bodo steber in motor njihovega napredka in razvoja. In s politiko odprtih meja razviti svet te stebre, te temelje srka in s tem še poslabšuje razmere v teh državah. In na takšen način, namesto, da bi zmanjševali razlike med bogatimi in revnimi, jih kvečjemu še dodatno povečujemo,« je v govoru v Državnem zboru o Marakeški deklaraciji dejal Matej Tonin, predsednik NSi.

Govor Tonina objavljamo v celoti:

»Zagotovo je na svetu veliko krivic. Podatki Združenih narodov kažejo, da je na svetu kar 800 milijonov lačnih ljudi. Vsak deveti Zemljan je lačen. Da na tem svetu podnebne spremembe ogrožajo 200 milijonov ljudi. Da na tem svetu kar 60 milijonov ljudi beži pred posledicami vojn. Ljudje se v svetu pogosto preseljujejo.
Največkrat je razlog za preseljevanje lakota, v zadnjem času tudi globalne segrevanje, vojne in slabe ekonomske razmere. Zagotovo je v naši naravi, v naravi ljudi, da ljudje vedno iščejo boljše pogoje za življenje. Ljudje predvsem iščejo mir in pogoje za človeka dostojno življenje. A ena stvar pri vseh zadevah je bistvena, da politika odprtih meja dolgoročno ne rešuje vseh omenjenih problemov. Politika odprtih meja, ki jo številni izpostavljajo kot rešitev vseh problemov, ne bo rešila 800 milijonov lačnih ljudi. Politika odprtih meja ne bo rešila 200 milijonov ljudi, ki imajo težave zaradi podnebnih sprememb. Prav tako politika odprtih meja ne bo rešila 60 milijonov ljudi, ki se soočajo, tako ali drugače, z vojnami. Politika odprtih meja na kratek rok povzroča nove in nove krivice. S politiko odprtih meja razvite države, razviti svet srka tiste najbolj ustvarjalne ljudi.

Iznajdljive, izobražene in predvsem mlade. Kdo so ti ljudje, ki migrirajo. Iznajdljivi, izobraženi, ustvarjalni mladi. To so predvsem ljudje, na katere države v razvoju, tretje države v svetu, računajo, da bodo steber in motor njihovega napredka in razvoja. In s politiko odprtih meja razviti svet te stebre, te temelje srka in s tem še poslabšuje razmere v teh državah. In na takšen način, namesto, da bi zmanjševali razlike med bogatimi in revnimi, jih kvečjemu še dodatno povečujemo. 

Z leve strani zelo pogosto slišimo o neki solidarnosti, ampak gre predvsem za lažno solidarnost. Govorimo o nekih urejenih migracijah. Torej na podlagi tega lahko pomagamo zgolj samo tistim, ki lahko migrirajo. In spet – kdo lahko migrira. Iznajdljivi, premožnejši, izobraženejši. Kaj pa vsi ostali? Kaj pa tisti, ki se v tretjih državah ne znajdejo? Ki nimajo denarja? Ki si tega ne morejo privoščiti? Kaj pa z vsemi tistimi? Zato trdimo, da je politika odprtih meja lažna solidarnost, ki povzroča več problemov kot pa koristi. Kaj bi bila resnična pomoč, kaj bi bila resnični dogovor o tem, da pomagamo ljudem, ki so lačni, žejni, ki so soočeni z vojnami? To, da jim pomagamo do hrane, da se borimo proti onesnaževanju in predvsem da preprečujemo vojne. Z eno besedo – da razviti zahoden svet predvsem ustvari način, da lahko delimo tehnologijo s temi državami in da imamo učinkovite mednarodne institucije, ki zagotavljajo, da se mednarodni svet, mednarodni odnosi na učinkovit način urejajo. 
V preteklosti se je izkazalo, da razne razvojne pomoči v denarju ne koristijo. Poglejte konkretni primer Afganistana in še kakšnih drugih držav, ko smo, zahodni svet, v te države zmetali na milijone – na milijarde! – denarja in se še vedno življenje v teh državah ni bistveno izboljšalo. Celo več – s takšno razvojno pomočjo te države postajajo še bolj odvisne od zahodnega sveta. 
Prav tako razne razvojne pomoči ustvarjajo še boljše pogoje za razrast korupcije. Samo poglejte si tisti program »All for food«, ko so z Irakom poslovali tud Združeni narodi na različen način – koliko korupcije je bilo ustvarjene. 
Zaradi tega bi bilo namesto razvojne pomoči v denarju mnogo boljše, da bi razviti svet s temi državami delil tehnologijo. Sedanja tehnologija je takšna, da lahko nahrani prav vse ljudi tega sveta. Že če bi vso hrano, ki jo zavržemo, delili s tistimi, ki je nimajo, bi lahko nahranili vse. Prav tako današnja tehnologija omogoča, da vodo – pitno vodo pripeljemo tudi v najbolj suhe kraje sveta. Sistem razsoljevanja dela čudeže in omogoča vodo marsikomu. Torej delitev tehnologije je tisti pravi pristop, če želimo tem državam učinkovito pomagati. 
In drugi pomemben element je učinkovite mednarodne organizacije, ki imajo politično moč, moralno avtoriteto in tudi dejansko moč, da odločitve lahko udejanjijo v praksi. Ali to Združeni narodi danes so? Naš odgovor je – niso. In zdaj temeljno vprašanje, ki si ga moramo v tej dvorani vsi zastaviti, je – zakaj torej neobvezujoč, podčrtujem – neobvezujoč globalni dogovor Združenih narodov o migracijah? Če je ta dogovor resnično neobvezujoč, potem je nesmiseln. Potem je še ena dodatna mrtva črka na papirju, na nekih dogovorih, ki jih sprejemajo Združeni narodi in še en argument več, da Združeni narodi postajajo brezzobi tiger. Če je ta dogovor resnično neobvezujoč. In če je neobvezujoč, potem še dodatno prispeva k znižanju kredibilnosti Združenih narodov.
Prepričani smo, da trditve, da je neobvezujoč, ne držijo in da temu ni tako. Poglejte si, če že ne drugega vsaj delovni prevod tega globalnega dogovora. Kar na 45 mestih boste našli stavke, ki govorijo kako se podpisnice tega dokumenta k nečemu zavezujejo in če je resnično neobvezujoč, še enkrat, zakaj ga potrebujemo? Slovenska zakonodaja je jasna in ne vlada, ne zunanji minister ne potrebuje nobenih dodatnih pojasnil. Slovenska zakonodaja je jasna v katerih primerih so migracije dovoljene. Danes slovenska zakonodaja določa, kako lahko nekdo legalno vstopi v Slovenijo s pravimi verodostojnimi dokumenti, v nekaterih primerih je potrebna viza, ampak danes je pot, kako priti v Slovenijo na legalen način jasno zapisano v zakonih in zato ne potrebujemo nobenih dodatnih izjav. Hkrati je zakon tudi jasen, kaj se zgodi, če nekdo v Slovenijo pride na ilegalen način – da gre za prekršek, prekršek, ki ga je treba preganjati in tudi ustrezno ukrepati. Torej, kar se tiče migracij, imamo v Sloveniji jasno zakonodajo.
Ključno pa se nam zdi, da podpora temu globalnemu dogovoru v dani situaciji, da je to popolnoma napačno sporočilo v danem kontekstu. Vse zadeve je potrebno postaviti v nek kontekst, oziroma, če se izrazim nekoliko bolj plastično, če nek skakalec pri smučarskih skokih skoči 120 m na velikanki ali pa na navadni skakalnici, je to popolnoma drugačen rezultat, čeprav gre za isti skok, za isto dolžino. In tudi, ko se danes pogovarjamo o tem globalnem dogovoru, ga je potrebno postaviti v kontekst in ta kontekst je, da praktično naša severna soseda je od tega dogovora odstopila, naša vzhodna soseda je od tega odstopila, zahodna soseda vsaj v zakonodajnih predlogih postaja zelo nepopustljiva do teh migracij in če bo Slovenija v danem kontekstu, ob sedanjih argumentih in ob dejanjih naših sosedov, kljub vsemu ta dogovor podpirala, potem to številni migranti, več tisoč jih je na balkanski poti, lahko razumejo kot povabilo – migranti dobrodošli v Slovenijo. Prepričan sem, da takšnega pritiska Slovenija na dolgi rok ne bo zdržala.
Prosim vas, da nam ne očitate, da tega globalnega dogovora nismo prebrali, da govorimo na pamet, zelo dobro smo ga prebrali. Preberite si tudi vi cilje na 5. strani, če si pogledate ta delovni prevod, kjer piše 23 ciljev, ki naj bi jim ta dogovor sledil. In vsi ti cilji so povezani na eni strani z zavezami in ukrepi, zavezami in ukrepi in ne potem govoriti o neobvezujočosti tega dogovora.
Kaj je za Novo Slovenijo najbolj moteče v tem globalnem dogovoru. Najbolj moteče v tem globalnem dogovoru je stalno napotilo in spodbujanje k multikulturalizmu, čeprav se je v številnih zahodno evropskih državah pokazalo, da multikulturalizem ne deluje. Da povzroča številne težave in povečuje razlike, segmentacijo, prispeva k geotizaciji in podobne zadeve, ampak v tem dogovoru imate en kup spodbud k multikulturalizmu. In še ena stvar, ki je za Novo Slovenijo zelo moteča. V tem dogovoru ni jasno povedano, da migranti prihajajo v goste v Slovenijo in ker prihajajo v goste v našo hišo, v našo domovino, v našo državo, so se oni dolžni prilagoditi našim običajem, naši kulturi, našim zakonom in če želite tudi naši ustavi, in ne obratno. V tem dokumentu je ogromno točk, kjer se zavezujemo, kjer naj bi se zavezovali, kjer nas spodbujajo, da bi se dobesedno mi morali začeti prilagajati kulturi migrantov, sprejemati njihove navade, tradicije in podobne stvari. In tega enostavno ne moremo sprejeti. Marsikdo nas bo tu obtožil, kako že pravijo, nacionalizma in ksenofobije, ne vem česa še vsega. Nič slabega o migrantih, oni imajo neko svojo kulturo, neko svojo tradicijo, se mi pa zdi ključno, kar je osnovni bonton: ko jaz pridem k vam na obisk v hišo, se jaz prilagodim vašim običajem in ne obratno. In to je ključen element, ključna, najbolj bistvena točka, ki je za Novo Slovenijo izjemno moteča. 

Naslednja pomembna stvar, ki je zapisana med temi 23 cilji, je cilj 13, natančno si te stvari poglejte. V zadnjem obdobju je bilo ogromno debat, ali ta dogovor briše meje med legalnimi in ilegalnimi migracijami. S strani vladnih predstavnikov smo bili tisti, ki trdimo, da se briše meje med legalnimi in ilegalnimi migracijami, obtoženi, češ da zavajamo. Ampak dajte si prebrat natančno cilj 13, kjer jasno piše, da »je pridržanje migrantov predvideno zgolj kot skrajni ukrep.« Ste si prebrali? Ste dobro slišali? »Pridržanje migrantov je zgolj kot skrajni ukrep.« Bistvo je, da mi legalnih migrantov, ki prihajajo v Slovenijo po legalni poti, nimamo kaj pridrževati, teh migrantov ni kaj zaustavljati, jih ni kaj zadrževati. Nekdo, naj pride iz Afrike, iz Amerike ali iz Azije, ki je v Slovenijo prišel po legalni poti, z vsemi potrebnimi dokumenti, je migrant, ki je v Slovenijo vstopil legalno in ki, če bo deloval v skladu z zakoni, spoštoval našo tradicijo in običaje, je seveda v naši državi dobrodošel. In zato napotek k temu, da naj bo pridržanje migrantov kot skrajni ukrep, je popolnoma nepotreben. Na drugi strani imamo pa ilegalne migrante, kjer pa slovenska zakonodaja jasno piše, kako mora v teh primerih policija ukrepati. In ilegalne migrante je treba pridržati. In da imate v cilju številka 13 v tem dogovoru napotilo, da naj bi bilo pridržanje migrantov zgolj kot skrajni ukrep, je popolnoma napačno sporočilo. To ni opozicijsko mnenje, v tej hiši smo v zadnjem času velikokrat slišali policijo, ki ni organ opozicije. In ta policija trdi, da ima že ob sedanjem azilnem postopku številne težave, ker v času, ko nekdo zaprosi za azil in ko teče postopek, ali mu bodo ta azil odobrili, teh ljudi ni treba zadrževati oziroma jim omejevati gibanje v državi. Samo v letošnjem letu, samo v letu 2018 je, po podatkih policije, v Sloveniji neznano kam izpuhtelo 4 tisoč migrantov, neznano kam. 8 tisoč jih je v Slovenijo ilegalno vstopilo, to so tisti, ki jih je policija tudi dejansko ujela. Koliko je šlo tistih, ki jih ni ujela, ki niso nikjer zabeleženi, nihče ne ve. Ampak 8 tisoč je tistih, ki smo jih ujeli! 4 tisoč, pravi policija, so jih vrnili nazaj v države izvora oziroma na Hrvaško. Za 4 tisoč ne vemo, kje so, nihče ne ve. Predvidevamo, zgolj predvidevamo, da je velika večina teh ljudi nadaljevalo svojo pot proti severu. Lahko jih je tudi pomemben delež nekje v Sloveniji. Ampak sama policija pravi,  da je enostavno ta sistem neučinkovit in da omogoča številne zlorabe predvsem pa državi ne omogoča jasno kontrolo kdo v državo vstop, kdo v državi je in ne prispeva k temu, da bi povečali našo varnost. In zato, če kaj, potem ne trditi, da ni res, da ta dogovor briše mejo med ilegalnimi in legalnimi migracijami. Še enkrat, ponovno, vsi preberite cilj 13 in kdor zdravo razumsko razmišlja mu mora biti jasno, da v takem dogovoru nimamo kaj iskati stavk in podobne stvari, da ne bilo pridržanje migrantov zgolj kot zadnji skrajni ukrep. Ker, še enkrat, kdor v državo vstopi legalno ga policija nima kaj pridržati kdor pa ilegalno vstopi ga mora pa policija nemudoma pridržati. Torej, po mnenju Nove Slovenije, zaradi konteksta v katerem smo se znašli kot država in zaradi stališč naših sosedov bi bilo nespametno takšen dogovor podpisati, ker bi bilo to napačno sporočilo za vse migrante na balkanski poti. 

Drugič. V tem dogovoru je kar nekaj motečih elementov. Od tega, da trdite, da je nezavezujoč. Če je nezavezujoč, potem ga ne potrebujemo, ampak mi mislimo, da na dolgi rok bo ta dokument zavezujoč. 

Tretjič. Moteče je notri, da se bomo mogli mi kot večinski narod sedaj začeti prilagajati tistim, ki prihajajo k nam v goste. Nas to moti in se s tem ne strinjamo, čeprav zelo jasno poudarjam, da spoštujemo tudi druge kulture in običaje, ampak v naši hiši, v naši domovini smo mi tisti, ki lahko opravičeno pričakujemo, da se bodo naši gostje prilagodili naši kulturi in našim običajem. Kot omenjeno zagotovo ta dogovor briše meje med legalnimi in ilegalnimi migracijami. Gre za pomembno vprašanje, gre tudi za pomembno politično vprašanje. Kdorkoli se v zadnjem času druži z različnimi veleposlaniki in drugimi predstavniki drugih držav lahko ugotovi, da ta razprava postaja vse bolj intenzivna vsepovsod po svetu. Tudi v Nemčiji berite zadnje številke Frankfurt Allgemeine zeitung boste videli, da tudi v Nemčiji se je začela ta diskusija odpreti, da ne govorim o vzhodni centralni Evropi in še kje. Takšen dogovor kot je neprimeren. Nova Slovenija ga ne podpira in priporoča Vladi Republike Slovenije, da ga tudi ne podpišejo.«

nazaj na vrh