Mag. Marko Pogačnik pravi, da v SDS ne bodo podprli predlogov proračunov za prihodnji dve leti

  • Napisal  vir: sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Mag. Marko Pogačnik pravi, da v SDS ne bodo podprli predlogov proračunov za prihodnji dve leti

Predloga proračunov za prihodnji dve leti nista razvojno in ciljno naravnana, so zapisali ori SDS.

 

Na mizah poslank in poslancev je predlog proračunov za leti 2020 in 2021. V poslanski skupini SDS predloga proračunov ne bdo podprli, razloge za to pa je predstavil poslanec mag. Marko Pogačnik.

Celoten magnetogram stališča je v nadaljevanju.

MAG. MARKO POGAČNIK: Pred nami je dopolnilen predlog proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. Dejstvo je, da je proračun Republike Slovenije vedno najpomembnejši dokument vsake države, dejstvo je, da je proračun Republike hkrati tudi ogledalo za državljane Slovenije in gospodarstvo, na kakšen način bo država funkcionirala v prihodnjih dveh letih. Dejstvo je, da dopolnilni predlog rebalansa Republike Slovenije za leto 2020 napoveduje rekordne prihodke v višini skoraj 11 milijard evrov in rekordne odhodke v višini nekaj več kot 10 milijard evrov. Pri rekordnih prihodkih bi se v poslanski skupini SDS radi zahvalili predvsem gospodarstvu in delojemalcem, to je državljanom Slovenije, ki so s svojim delom napolnili proračun Republike Slovenije. Dejstvo je, da bo imela država v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2020 samo iz naslova davčnih prihodkov za več kot 2,5 milijarde evrov več prihodkov, kot jih je bilo v letu 2014.

Predlog dopolnjenega proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 po prepričanju SDS ni razvojno in ni ciljno naravnan. Kot sem omenil že prej, vlada Marjana Šarca in trenutna koalicija imata v primerjavi z letom 2014 za 2,5 milijardi evrov več davčnih prihodkov, na drugi strani pa v dopolnjenem predlogu rebalansa proračuna za leto 2020 za investicije namenja zgolj 81 milijonov evrov več, kot je bilo investicij v letu 2014. Še enkrat bi rad poudaril, pri 2,5 milijardah višjih davčnih prihodkov v primerjavi z letom 2014 vlada Marjana Šarca za investicije v primerjavi z letom 2014 namenja zgolj 81 milijonov evrov več!

V poslanski skupini SDS ugotavljamo, da ta proračun tudi ni varčevalen. Dejstvo je, da je povečanje odhodkov v primerjavi s povečanjem prihodkov kaže za približno 6 % vrednosti bruto domačega proizvoda. In pri teh številkah se vsekakor ne moremo sprijazniti s tezo nekaterih, ki hočejo javnosti prodati, da je ta proračun varčevalen. V SDS ugotavljamo, da so javne finance vse bolj namenjene izplačilu javnih plač, za večino preostalega pa zmanjka denarja.

Prepričani smo, da predlagani proračun ne bo reševal ključnih problemov, s katerimi se sooča Slovenija v zadnjem obdobju, ne bo reševal problemov na področju zdravstva, pokojninske reforme, trga dela in mladih. Vlada Marjana Šarca gradi proračuna za leti 2020 in 2021 na podlagi nespremenjene politike, ki ne ustreza nujnemu potrebnemu klicu po reformah. Reforme, na katere opozarja Evropska unija, so potrebe zaradi zagotavljanja socialne varnosti ljudi in ne zaradi tega, da bi zadovoljili pričakovanja evropske birokracije. Obstaja tudi veliko tveganje, ki v prihodnosti lahko zmanjša stabilnost javnih financ in uravnoteženost proračuna ter skladnost proračuna s fiskalnim pravilom.

Ne moremo mimo dejstva, da se gospodarstvo tako v Evropi kot po svetu ohlaja. Napovedi za leto 2020 po zadnji raziskavi mednarodnega denarnega sklada so vsekakor nekoliko boljše za leto 2019, vendar kljub temu je potrebno poudariti, da je avtomobilska industrija tako v Evropi kot po svetu zabeležila precejšnji padec. Dejstvo je, da je slovensko gospodarstvo relativno izvozno usmerjeno in da je velik del izvoznega gospodarstva usmerjen predvsem v avtomobilsko industrijo zahodne Evrope in sveta. Tako aktualne kot trenutne razmere opozarjajo na to, da bo potrebno sprejeti vrsto ukrepov za zajezitev tega padca oziroma za preusmeritev na druge trge.

Predlog proračuna za prihodnji dve leti ima vrsto pomanjkljivosti

In kateri so ključni problemi dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021? Prepričani smo, da je eden izmed ključnih problemov ostaja javni dolg. Konsolidirani bruto dolg država je še vedno višji kot 32 milijard evrov. Slovenci bomo v letu 2020 plačali več kot 750 milijonov evrov zgolj za obresti, ponavljam, več kot 750 milijonov evrov bomo še vedno plačevali za obresti v letu 2020. Res je, da se dolg države v primerjavi z bruto domačim proizvodom zmanjšuje, vendar se zmanjšuje zgolj zaradi uspešnega dela gospodarstva, kajti gospodarska rast pripomore k višanju bruto domačega proizvoda. Na javni dolg je opozoril tudi guverner Banke Slovenije pred kratkim, in sicer da se je potrebno z javnim dolgom spopasti resno.

Problem, ki ga še vidimo v poslanski skupini SDS, so davki. V SDS smo prepričani, da so državljani Slovenije ter gospodarstvo še vedno preveč obdavčeni. Vsekakor se ne moremo strinjati z mnenjem ministra za finance in predsednika vlade, ki govorita, da je bila v letu 2019 izvedena davčna reforma. Res je, to je potrebno priznati, da se je znižal eden del dohodninske lestvice in da se bo s tem omogočilo državljanom Slovenije, da bodo imeli v žepu nekaj več denarja. Ustrezen ukrep je bil narejen na področju obdavčitve regresa, vendar v SDS smo prepričani, da bi moral biti pristop k davčni reformi pogumnejši, predvsem zato ker vlada razpolaga z več kot 2,5 milijardami evrov višjimi davčnimi prihodki kot v letu 2015. Dejstvo je, da je vlada s tem ukrepov na drugi strani dodatno obdavčila gospodarstvo, dodatno obdavčila kapital in dodatno obdavčila dobičke. Prepričani smo, da se s tem zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva in ta konkurenčnost pri ohlajanju gospodarstva v letih 2020 in 2021 nima pozitivne napovedi. Kot smo poudarili, davčni prihodki bi omogočali rekel pogumnejši pristop k zmanjševanju davkov.

V SDS smo prepričani, da vlada Marjana Šarca nadaljuje napačno trošarinsko politiko. Argument, da je trošarinska politika napačna, so vsekakor tudi številke v dopolnjenem predlogu proračuna za leti 2020 in 2021, kajti izmed vseh prihodkov zgolj trošarine padejo. Trošarine v Sloveniji so previsoke, tako na področju naftnih derivatov, tobačnih izdelkov, kot alkohola in če smo se lahko včasih v Sloveniji pohvalili z nekim bencinskim turizmom, je danes ravno obratno. Dejstvo je, da je liter nafte v sosednji Avstriji cenejši, približno 1000 litrov kurilnega olja v Avstriji je za približno 200 evrov cenejše kot v Sloveniji, in to kljub temu da so v Avstriji v povprečju višje plače in višje pokojnine kot v Sloveniji.

V SDS smo zaskrbljeni nad porušenjem razmerjem med delom in nedelom. Dejstvo je, da vlada Marjana Šarca nadaljuje politiko Mira Cerarja. Danes že velja, da ali se dela ali se ne,so nekako neto razpoložljivi prihodki ob koncu meseca podobni. V SDS smo prepričani, da takšna pot ni ustrezna, da je to neustrezna politika in da je potrebno ustvariti razliko med delom in nedelom. Če se bo ta politika nadaljevala, bo marsikdo ocenil, da je bolje, da doma spi in da dobi sredstva iz države, kot da bi delal.

V SDS ugotavljamo tudi, da se, kljub višji gospodarski rasti in nižji brezposelnosti, povečujejo socialni transferji in socialne pomoči. S tem ocenjujemo, da je to eden izmed ključnih problemov, kajti težko razumemo, da se kljub ugodnim razmeram število upravičencev do socialnih pomoči povečuje in tukaj apeliramo tako na vlado Marjana Šarca kot na koalicijo, da ugotovi razloge teh povečanj. V SDS se zavedamo, da je potrebno imeti ustrezno socialno pomoč, ustrezne socialne transfere, vendar takšen sistem, kot je zdaj, je neustrezen.

V SDS vidimo še eno področje zelo problematično in to je področje evropskih sredstev. Slednja so za Slovenijo edina razvojna sredstva, ki so nepovratna, in tukaj se prav tako pod taktirko Marjana Šarca, nadaljuje problematika, na katero smo opozarjali že v času vlade Mira Cerarja. To pomeni, katastrofalno črpanje evropskih sredstev! Slovenija ima v perspektivi 2014—2021 na voljo 3,8 milijarde evrov, po uspešnosti črpanja pa smo na 19. Mestu. Vlada je v letu dni zamenjala že dva ministra na tem področju, trenutno smo že več kot dva meseca ministra. Tudi to je signal, kakšen je odnos vlade Marjana Šarca in koalicije do kohezijskih sredstev.

Ukrep Banke Slovenije, ki je bil uveden v zadnjem obdobju v zvezi z omejevanjem stanovanjskih in potrošniških kreditov, je izpostavil predvsem dve stvari, in sicer da so v Sloveniji izrazito nizke plače in da država v obdobju zadnjih 25 let ni vodila ustrezne stanovanjske politike! Ukrep, ki ga je sprejela Banka Slovenije, pa bo po oceni Gospodarske zbornice Slovenije zmanjšal gospodarsko rast za približno 90 milijonov. Tukaj se kaže tudi to, da vlada Marjana Šarca in koalicija nimata prisluha za reševanje te problematike, kajti iz številk je jasno razvidno, da za leti 2020 in pa 2021 za reševanje prostorskega planiranja in stanovanjske dejavnosti namenja zgolj 3,7 milijonov evrov. Takšna politika je napačna in se s tem se poglablja velik problem pri reševanju prvega stanovanjskega problema.

Tudi na področju staranja prebivalstva ta vlada ni naredila dovolj, bistveno premajhna sredstva namenja za področje dolgotrajne oskrbe. V SDS smo prepričani, da tudi ni zavez, da se bo oblikoval demografski sklad, s katerim se zamuja že več kot tri leta in da bi tudi demografski sklad lahko v delu reševal to problematiko. Za domove za ostarel namenja ta vlada zgolj 6 milijonov evrov za leto 2020. S tem denarjem se ne more zgraditi niti en dom za ostarele, vemo pa, da je na čakalni listi približno 11.000 starostnikov, ki čakajo na prosto posteljo.

Šport je verjetno tudi eden izmed večjih poražencev tega proračuna. Dejstvo je, da se športu namenja iz leta v leto manj sredstev, ob vsakem uspehu slovenskih športnikov pa vidimo veliko politikov v VIP prostorih in pred fotografskimi aparati. Ko bi bilo pa potrebno šport dodatno financirati, so pa zaprta vsa vrata.

Na odboru za finance, ki je obravnaval ta dva predloga, in kar je za poslansko skupino SDS zelo zaskrbljujoče, je v razpravi iz dveh koalicijskih strank prišel jasen signal, da je potrebno resno razmisliti o odpravi fiskalnega pravila, in sicer iz stranke Liste Marjana Šarca in stranke Alenke Bratušek. Ukinitev fiskalnega pravila je neustrezen ukrep, kajti fiskalno pravilo je tisto pravilo, ki za vse generacije za nami zagotavlja eno varnost, da jo določena vlada ne bi zadolžila do nenormalnih višin. Dejstvo je, da Slovenija že ima 32 milijard dolga. Dejstvo je, da ta proračun ni varčevalen. Dejstvo je, da so se prihodki povečali za več kot 6 % bruto domačega proizvoda in da ne moremo govoriti o varčevalnem proračunu. Dejstvo je, da se prihodki povečujejo zaradi neustreznih ukrepov, ki sta jih sprejela vlada Marjana Šarca in koalicija.

V SDS smo pripravili več amandmajev

V SDS kot odgovorni stranki smo se odločili, da v postopek vložimo nekaj amandmajev, ki bi predvsem prerazporedili sredstva in bi predlog proračuna za leti 2020 in 2021 naredili bolj razvojnega in bolj ciljno usmerjenega. 

Ukrep Banke Slovenije je naredil svoje, zato predlagamo amandma v višini 150 milijonov evrov, ki bi omogočil stanovanjsko shemo, da bi tudi tisti, ki v danem trenutku ne morejo priti do stanovanjskih kreditov, prišli do njih s pomočjo države. Prepričani smo, da je takšen ukrep nujen, kajti vlada Marjana Šarca in koalicija v proračunu za leto 2020 namenjata za reševanje stanovanjskega problema zgolj 3,7 milijona evrov.

Pripravili smo tudi amandma za povečanje sredstev za dolgotrajno oskrbo. V samem stališču je bila že omenjena problematika starostnikov, ki se iz leta v leto poglablja. Dejstvo je, da iz predlaganega proračuna vsaj v poslanski skupini SDS nismo videli, da bi koalicija in vlada Marjana Šarca namenili temu problemu večjo težo. Namenjate zgolj 6 milijonov evrov za izgradnjo domov za starostnike, kar ne zagotavlja sredstev niti za en dom.

Pripravili smo še amandmaje za investicije na področjih železniške infrastrukture in izboljšanja cestnih povezav. Dejstvo je, da vlada Marjana Šarca razpolaga 2,5 milijarde evrov več davčnih prihodkov kot v letu 2014, za investicije pa namenja zgolj 81 milijonov evrov.

V SDS takšnega predloga proračuna ne moremo podpreti!

nazaj na vrh