Kultura

Niko Grafenauer za STA: Nekateri so komaj čakali, da bi lahko »zatolkli« Novo revijoNiko Grafenauer, odraslim poznan kot pesnik in družbenokritični intelektualec, otrokom pa kot avtor Pedenjepeda, je prejemnik več nagrad; nedavno je prejel Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V pogovoru za STA je spregovoril o literarnem delu, dotaknil pa se je tudi družbeno-kulturnih tem. Po njegovem mnenju je bistvo kulture v raznolikosti.

Niko Grafenauer (1940) velja za enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov, obenem je prevajalec in esejist. Njegovo ustvarjanje obsega tako poezijo hermetičnega simbolizma in skrajnega modernizma kot otroško in mladinsko poezijo (Pedenjped, Nebotičniki, sedite in Stara Ljubljana) ter knjige pravljic (Majhnica). Triindvajset let je bil urednik leposlovja za otroke pri Mladinski knjigi. Vrsto let je bil tudi glavni urednik mesečnika Nova revija ter glavni urednik in direktor založbe Nova Revija. Za svoje ustvarjanje je dobil številne nagrade, med njimi večkrat Levstikovo nagrado, Jenkovo nagrado in Sovretovo nagrado za prevajanje. Je tudi prejemnik male in velike Prešernove nagrade.

Župančičevo nagrado ste prejeli za življenjsko delo, pa vendar ste, kot ste nekoč dejali, "primarno privrženi pesništvu". Kako bi opisali svojo pesniško pot, od prve pesniške zbirke Večer pred praznikom (1962) prek pesmi, ki vas uvrščajo med najvidnejše predstavnike slovenskega modernizma, pa vse do zadnje knjige Kraljice mačke?

Moje ustvarjanje poteka v fazah. Kadar pišem za odrasle, se posvetim le temu in se takrat ne ukvarjam z drugimi področji, bodisi s študijami, kritikami, recenzijami, s prevajanjem ali pisanjem za otroke. Ko pa se zgodi fazni premik oziroma ko se na nekem področju izčrpam, iščem novo naravnanost. V zadnjem obdobju se ukvarjam z mladinsko poezijo.

Dokumentarni film Jožeta Možine »Urok Depale vasi« razburja nomenklaturoVčeraj zvečer je bil premierno predvajan dokumentarni film Jožeta Možine »Urok Depale vasi«. Film odstira šokantna ozadja razvpite afere Depala vas iz leta 1994, ki je bila povod za obračun z vrhom slovenske pomladi in restavracijo centrov moči iz dobe komunizma.

Avtor Jože Možina nas z dokumentirano pripovedjo vodi na sled akterjev, naročnikov in skrivnostne vloge, ki jo je imel v zaroti uvožen agent jugoslovanske armade Radenko Radojčić. V filmu, ki ga odlikujejo ekskluzivni zračni posnetki, izpostavlja, da so nedemokratične metode političnega boja, v prepletu z zlorabo prava proti političnim nasprotnikom, glavni razlog za vsesplošno nazadovanje v državi.

Oddajo si lahko ogledate na spletni strani MMC RTV Slovenija.

Citati iz oddaje:

Rudi Šeligo, ob zamenjavi Janše 28. marca 1994: "Gre za restavracijo bivšega režima. Točno vedo centri moči, da če se odreže simbol Janez Janša, so spodrezane energije demokraciji in tudi samostojnosti."

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Janeza Janšo po petindvajsetih letih v zapor spet spravil Milan Kučan?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)