Založba Modrijan je danes predstavila knjigo Božidarja Jezernika Goli otok - Titov gulag, o kateri je z avtorjem spregovorila publicistka Alenka Puhar. Kot je uvodoma dejala Puharjeva, se je večina internirancev različnih taborišč pri vseh grozotah, ki jih je doživljala, zavedala, da obstaja še nekaj hujšega - Goli otok.
Po besedah Puharjeve so na Golem otoku jasno razpoznavne poteze socialističnega pregona. Zanj je bilo značilno, da organi pregona niso odgovarjali na vprašanje "kaj sem storil" ter da se je lahko kadar koli kogar koli poklicalo na zagovor. "Večna zasliševanja so bila del ovaduškega udbovskega sistema, saj se je dalo od aretirancev vedno izvedeti še kaj več, od političnih mnenj posameznikov do spolnih preferenc. Vse to je potem služilo za pregon, izsiljevanja in aretacije," je dejala Puharjeva.
Jezernik je, tako Puharjeva, prvi in edini, ki se je sistematično lotil problematike Golega otoka. Obstaja nekaj spominov in spisov kaznjencev, vendar se pisanja monografije izogibajo vsi, tudi zgodovinarji. To je potrdil tudi Jezernik, ki meni, da je razlogov več. Do 80. let se o tej temi ni smelo govoriti, po osamosvojitvi jugoslovanskih držav pa so se nove vlade izognile temu fenomenu. Danes se o tem zelo malo ve tako v Sloveniji kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Ko je Jezernik pred tremi leti na knjižnem sejmu v Beogradu iskal knjigo na to temo, je večina prvič slišala za Goli otok, je ponazoril.
V novi številki Tednika Demokracija ne prezrite
Sodni pogrom proti prvaku opozicije
Pravna sramota za slovensko državo
Škandalozna obsodilna sodba Janše
Ko ni dokazov, je treba obtoženca oprostiti
Izraba položaja za boj proti nasprotniku