Komisija DZ o rešitvah za zaščito NLB na zaprti seji

NLB NLB

Komisija DZ za nadzor javnih financ danes nadaljuje sejo, na kateri razpravlja o finančnih posledicah sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog za NLB. O konkretnih rešitvah za zaščito NLB govori na zaprti seji, na odprtem delu so se navzoči strinjali, da je ukrep treba sprejeti čim prej, poroča Sta.

SDS in NSi sta predlagali ustavni zakon, v katerem bi napisali, da NLB ne sme izplačevati zahtevkov na podlagi omenjenih sodb, če pa bi prišlo do izvršb, bi ji morala slediti kompenzacija z izterjavo od hrvaških družb v večinski državni lasti in sankcije zoper banke, ki bi skušale sodbe operacionalizirati. Vlada ima dodatne rešitve, ki so po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman združljive s tem predlogom.

Razpravo o tem je komisija začela 8. marca, ko so vlada in člani komisije znova izpostavili, da kakršnakoli plačila NLB na podlagi sodb hrvaških sodišč glede deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB niso v skladu s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami. To sta danes ponovila premier v odstopu Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec.

Medtem ko je na prvi seji svoj vidik zgodbe podalo vodstvo NLB in pozvalo k zaščiti banke pred učinki tožb na hrvaških sodiščih, sta danes zgodbo povzela Cerar in Erjavec. Ta je med drugim zatrdil, da so vodstvo NLB že leta 2014 opozorili na možen scenarij rubeža in ga pozvali, naj aktivno pristopi k temu, da bi bila škoda čim manjša.

Po njegovih besedah je namreč takrat koordinacijski odbor za nasledstvo naložil NLB, naj pripravi seznam naložb na Hrvaškem in v drugih nekdanjih republikah skupne države ter naj čim več premoženja umakne. Na prvo pravnomočno sodbo leta 2015 pa je vlada sprejela stališče, naj je NLB ne izvrši, ker je nezakonita. Erjavec je ocenil, da je ustavni zakon, ki je bil sprejet v zvezi z NLB, jasen. Če je treba še bolj zaščititi slovenske interese, pa naj se ga dopolni.

Člani komisije so tako danes ugotavljali, da se zgodbi razlikujeta, a so se strinjali, da je treba naprej najti rešitev za zaščito NLB in postopek, kaj se je dogajalo in zakaj, peljati ločeno. Predsednik DZ Milan Brglez je predlagal, naj ustavnopravni vidik problema obravnava ustavna komisija, komisija za nadzor javnih financ pa razpravo o možnih rešitvah in posledicah. Da bi postopek izpeljali, bosta potrebni dve izredni seji DZ, je opozoril.

V razpravi so se strinjali, da bi iz predloga ustavnega zakona črtali določilo, ki se nanaša na Banko Slovenije. S tem bi odpravili potrebo po pridobitvi mnenja Evropske centralne banke (ECB) in pospešili sprejem zakona. "Gre za materijo, kjer mora biti reakcija Slovenije čim bolj enotna," je izpostavil Janez Janša(SDS), nepovezana poslanka Alenka Bratušek in Jernej Vrtovec (NSi) pa sta menila, da je treba "težavo rešiti takoj", nato pa raziskati, kaj se je dogajalo v minulih letih in poiskati odgovornost.

Svetovalec predsednika republike France Arhar je predlagal, da bi v preambulo ustavnega zakona zapisali, zakaj Slovenija ta zakon sprejema, in pojasnili, da z njim ne bo prišlo do prikrajšanja upnikov. To bi bilo močno sporočilo tudi tuji javnosti, je ocenil.

Vraničar Ermanova je dejala, da je treba z rešitvijo zagotoviti, da so sodbe nezakonite, da se ohranja vrednost banke, v primeru prisilne izterjave pa določiti, kako povrniti nastalo škodo. "Vlada je s kombinacijo ukrepov skušala nasloviti te cilje, podrobnosti pa zaradi zaupnosti na odprtem delu seje ne morem razkriti," je povedala.

Dodala je, da so na ravnanja Hrvaške in posledice, ki jih imajo na slovensko premoženje, opozarjali tudi zunanje deležnike, to je ECB in Evropsko komisijo. Tako je po njenem mnenju ena možnost za NLB ustavni zakon, "nekatere ukrepe pa je treba izpeljati v sodelovanju z drugimi deležniki izven Slovenije".

Člani komisije, zainteresirani poslanci, Cerar, Vraničar Ermanova, Erjavec, predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga Lidia Glavina, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe, visoki predstavnik sklada za nasledstvo Andraž Zidar in Arhar sedaj o konkretnih rešitvah za NLB govorijo na zaprti seji.

Ta je tokrat zaupne narave, medtem ko je bila prejšnja, kot je opozorila Julijana Bizjak Mlakar (SD), interne narave in zato na njej niso mogli pridobiti vseh podatkov, povezanih s to problematiko.

nazaj na vrh