Kako so tvorci OF nagnali nedolžne otroke v koncentracijska taborišča

(Slika: PrintScreen/YouTube) (Slika: PrintScreen/YouTube)

Druga svetovna vojna je bila že končana, boji so se že zdavnaj nehali, a za nekatere se je križev pot šele začel. Komunisti so v beg pognali tudi okoli 40.000 pripadnikov nemške manjšine na Slovenskem. Njim so pripisali kolektivno krivdo za vojno. Odgovornost so morali prevzeti tudi povsem nedolžni otroci, ki jih je socialistična oblast nagnala v otroško koncentracijsko taborišče – ormoški grad. Med 12. avgustom in 22. septembrom 1945 je tam umrlo 39 otrok.

Neposredno odgovornost za ta zločin nosi komunistična partija in njeni današnji nasledniki, ki se ne želijo odpovedati tradiciji komunizma. V posmeh žrtvam povojnega divjanja so Socialni demokrati Dejana Židana ob državnem prazniku položili venec pri spomeniku Osvobodilne fronte, se pravi tiste organizacije, ki je povzročila smrt otrok.

O tem zločinu je Alenka Gortan takole zapisala na družbenem omrežju Facebook:

»Partizani so po 9. maju 1945 ustanovili tudi otroško koncentracijsko taborišče. 15. 08. 1945 so partizani iz koncentracijskega taborišča Kidričevo materem pobrali 350 otrok starih do deset let in jih odpeljali v pripravljeno koncentracijsko taborišče za otroke v grad Ormož. Naredili so to iz straha pred mednarodnim rdečim križem. V enem mesecu je v tem gradu v Ormožu umrlo 39 otrok starih do 5 let. Umrli so zaradi lakote. Otrok, žrtev iz taborišča v Ormožu, je bilo okrog 350, nekateri viri pravijo, da še več. Za naslednjih 39 obstajajo mrliški listi, ostali so zakopani po okoliških gozdovih.«

Seznam otrok, ki so umrli v ormoški graščini v zavetišču OZNE leta 1945 (po koncu 2. svetovne vojne), kamor so jih pripeljali ločene od staršev:

  1. 1. Gerhard Kovačec, rojen 3.6.44, umrl 12.8.1945 zaradi griže, otrok mizarja iz Limbuša,
  2. 2. Ivan Alojzij Haber, rojen 19.11.1944, umrl 12.8.1945 zaradi griže, otrok zid. mojstra iz Brežic
  3. 3. Jožef Scherk, rojen 9.11. 1944, umrl 13.8.1945 zaradi griže, otrok šoferja iz Maribora
  4. 4. Albin Štauzer, rojen 8.7.1944, umrl 14.8. 1945, dysentiria, otrok posestnika v sv. Lenartu v Sl Goricah
  5. 5. Frida Košič, rojena 12.7.1944, umrla 14.8.1945, dysenteria in opešanje srca, otrok sodarja iz Sp. Lutverci
  6. 6. Hildegarda Stradner, rojena 17.9.1944, umrla 15.8.1945, griža, črevesni katar, hči služkinje iz občine Lutverci
  7. 7. Dieter Klum Hollinek, rojen 19.2.1944, umrl 16.8.1945, vnetje srednjega ušesa
  8. 8. Hildegarda Deutschmann, rojena 19.11.1944, umrla 18.8.1945, dysenteria, hči zidarja iz Konjic;
  9. 9. Aldeltruda Pavša, rojena 14.10.1941, umrla 18.8.1945, črevesni in želodčni katar, hči tovarniškega delavca iz Guštanja;
  10. 10. Inge Valenti, rojena 4.12.1944, umrla 18.8.1945, dysenteria, nezakonska hči posestniške hčere iz Vuzenice;
  11. 11. Franc Ribizel, rojen 6.9.1945, umrl 19.8.1945, dysenteria, sin čevljarskega pomočnika;
  12. 12. Carmen Müller, rojena 21.4.1945 v Avstriji, umrla 20.8.1945, slabost od rojstva zaradi poroda v osmem mesecu;
  13. 13. Mimika Leucht, rojena 18.6.1942, umrla 20.8.1945, dysenteria;
  14. 14. Maks Ekselenski, rojen 5.11.1944, umrl 21.8.1945, dysenteria, sin mizarja iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah;
  15. 15. Adolf Speckmann, rojen 31.12.1940, umrl 21.8.1945, telesna oslabelost in opešanje srca, sin posestnika iz Mute;
  16. 16. Inga Darovič, rojena 18.8.1944, umrla 22.8.1945, dysetneria, hči čevljarskega mojstra iz Radeč pri Zidanem mostu;
  17. 17. Marija Kranzlbinder, rojena 21.11.1933, umrla 22.8.1945. dysenteria, iz Črncev pri Apačah;
  18. 18. Adolf Schnuet, rojen 17.6.1941, umrl 23.8.1945, oslabelost, opešanje srca, sin posestnika iz Nasove pri Apačah
  19. 19. Azabenda Hajek, rojena 12.6.1944, umrla 24.8.1945, dysenteria, hči nadučitelja iz Mute;
  20. 20. Marija Müller, rojena 8.9.1944, umrla 25.8.1945, oslabelost srca, hči uradnika iz Marenberga;
  21. 21. Franc Hemeršak, ni podatka o rojstvu, iumrl 26.8.1945, oslabelost srca, otrok iz Slovenske Bistrice
  22. 22. Ana Grabner, rojena 4.11. 1943, umrla 27.8.1945, dysenteria, iz Črne pri Prevaljah;
  23. 23. Judita Gregl, rojena 28.4.1939, umrla 31.8.1945, dysenteria, hči posestnika iz Remšnika;
  24. 24. Avgust Stopar, rojen 24.7.1941, umrl 1.8.1945, sin delavke iz Mute;
  25. 25. Hejda Pušnik, rojena 20.4.1944, umrla 2.9.1945, dysenteria, hči pismonoše iz Sv. Janža pri Marenbergu;
  26. 26. Sigrfida Mort, rojena 5.1. 1943, umrla 3.9.1945, dysteneria, oslabelost srca, iz Marenberga;
  27. 27. Martin Kohlroser, rojen 31.3.1942, umrl 3.9.1945, pljučnica; kraj ni naveden;
  28. 28. Henrik Žohar, rojen 3.2.1944, umrl 6.9.1945, dysenteria, oslabelost, doma iz Marenberga;
  29. 29. Justina Brinšek, rojena 23.9.1933, umrla 11.9.1945, dysenteria, oslabelost srca, hči posestnika iz Lokavcev pri Cmureku;
  30. 30. Jožefa Iršič, rojena 5.3.1941, umrla 11.9.1945, ledvično vnetje, dysenteria, hči posestnika iz Ribnice na Pohorju;
  31. 31. Obde Heidrum Wergh, rojena 11.4.1944, umrl 13.9.1945, dysenteria, doma iz Celja;
  32. 32. Helmut Poje, rojen 13.12.1943, umrl 13.9.1945, dysenteria, sin posestnika iz Praproti pri radečah;
  33. 33. Alojzij Fucks, rojen 11.4. 1944, umrl 13.9.1945, dysenteria, doma iz Podgorja pri Gornji Radgoni;
  34. 34. Fridl Payer, ni podatka o rojstvu, umrl 13.9.1945, dysenteria, doma iz Mežice;
  35. 35. Reihold Haydner, rojen 30.4.1944, umrl 15.9.1945, dysenteria, Šegovci pri Apačah;
  36. 36. Ivan Kratuberger, rojen 17.8.1937, umrl 19.9.1945, paraliza črevesja, sin posestnika iz Guštanja;
  37. 37. Edita Jont, rojena 11.3.1943, umrla 21.9.1945, pljučnica po ošpicah; hči posestnika iz Sv. Ruperta v Slov. Goricah;
  38. 38. Elfride Haas, rojena 19.9.1934, umrla 21.9.1945, dysenteria, hčit esarja iz Mute;
  39. 39. Jožefa Grilc, ni podatkov o rojstvu, umrla 23.9.1945, kraj smrti ni naveden, zato je verjetno umrla v ormoški bolnišnici in ne v graščini) otrok iz Leobna (Avstrija).

Umrla je tudi spremljevalka Johanna Speckmozer, rojena 1879, zaradi telesne oslabelosti. Ni navedeno, katere otroke je spremljala; piše le, da je bila posestnica in vdova.

»V začetku avgusta leta 1945 je koncentracijsko taborišče v Strnišču obiskala mednarodna komisija RK, ki je ugotovila porazne razmere (izstradanost in zdravstveno stanje otrok-taboriščnikov). Vodstvo taborišča je zato premestilo 350 otrok v ormoško graščino. Za 39 otrok obstaja zapis v mrliški knjigi mrliškega oglednika in v knjigi umrlih v župnišču, za mnogimi je izginila vsaka sled. Taborišče je obratovalo od 11. avgusta do 22. septembra 1945. Po 22. septembru so začeli puščati otroke iz taborišča. Po nekatere so prišli starši (če so bili še živi), druge so poslali v sirotišnice. Otroke Nemcev so pozno jeseni 1945 in v začetku 1946 skupaj z odraslimi sorodniki izgnali iz Jugoslavije, njihovo premoženje pa je nova komunistična oblast zaplenila,« še piše Alenka Gortan.

nazaj na vrh