Intelektualci o ustanovitvi Republike Slovenije leta 1991

Predstavitev knjige Predstavitev knjige Polona Avanzo/Demokracija

Inštitut Nove revije je izid knjige Ustanovitev Slovenije pospremil z razpravo z avtorjem Petrom Jambrekom ter nekdanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in nekdanjim ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem. Spomnili so se začetkov slovenske države in potegnili tudi nekaj vzporednic z aktualnimi težnjami osamosvajanja drugih narodov.

Rupel, ki je v knjigo prispeval tudi eno poglavje, je spomnil, da smo Slovenci v primerjavi z drugimi narodi imeli srečo, da je naše gibanje za samostojno državo sovpadalo s koncem hladne vonje. Po njegovem mnenju je na primer v luči katalonskega vprašanja kontekst ustanovitve Slovenije treba preučiti, da bi ugotovili, "kateri mednarodni in zgodovinski pogoji morajo biti izpolnjeni za ustanovitev katerekoli nove države".

Simoniti pa je ob tem pojasnil, da so za nastanek in razvoj prave države potrebni trije nastavki: vojska in diplomacija, ki organizirata zaščito navzven, pravni sistem in učinkovito sodstvo, ki zagotavljata notranjo zaščito in mir, ter zgodovina in tradicija, ki narod opredeljujeta in mu dajeta smisel. Po njegovi oceni ima Slovenija s temi izhodišči "določene težave" še danes.

Jambrek je v več kot 600-stransko delo vključil tudi študijo ženskega delovnega taborišča Ferdreng, v katerem je leto in pol preživela tudi njegova mati, njegov oče pa je v tem času bil v zaporu. Spominja se, da sta starša na to obdobje svojega življenja gledala z zaničevanjem do primitivnosti ljudi, ki so ju trpinčili, in ne z zagrenjenostjo, jezo ali maščevalnostjo.

Zgodovinar Stane Granda, ki je vodil razpravo, je kot pomemben avtorjev prispevek izpostavil pravne argumente, s katerimi Jambrek obravnava ključno poglavje slovenske zgodovine. Delo Ustanovitev Slovenije se sprašuje tudi "kdaj, kako in zakaj se je spreminjal slovenski nacionalni sistem skozi daljša časovna obdobja", je razvidno iz povzetka knjige.

 

Iz uvoda doc. dr. Aleša Mavra: Odločitev dr. Petra Jambreka, da naslov svoje knjige, posvečene nastajanju in nastanku samostojne slovenske države, začne z besedo »ustanovitev«, ocenjujem kot pogumno. S tem sporoča, da Slovenije ni bilo treba zgolj osamosvojiti, marveč jo je bilo potrebno kot politično tvorbo v veliki meri šele ustanoviti, se pravi, da česa podobnega prej nikoli v zgodovini ni bilo. Če je šlo pri nastanku samostojne države za ustanovitev nečesa novega, je jasno, da je šlo hkrati v letih zlasti med 1988 in 1992 za izrazit prelom s stanjem, kakršnega smo poznali prej. Omenjeno postavlja Slovenijo na evropskem zemljevidu pravzaprav med tisto manjšino državnih tvorb, ki so morale svojo državnost v približno istem času ravno tako vzpostaviti skoraj čisto iz nič in ki se zato skoraj brez izjeme spopadajo s podobnimi identitetnimi nihanji, kot so značilna tudi za tukajšnje občestvo, in jim v odsotnosti jasnega vrednostnega izhodišča ni tuje niti čudaško paberkovanje z desnih in levih robov hkrati. …

 

Iz natančne analize ustanovnih dejanj, ki jim avtor sledi strnjeno nekje od konca šestdesetih let 20. stoletja z vrhuncem približno dvajset let pozneje, je jasno razvidno, da gre pri Republiki Sloveniji za prelom s prejšnjo državno tvorbo in njenim sistemom. Obenem pa dr. Jambrek s širšimi premisleki in z dodanim poglavjem izpod peresa dr. Dimitrija Rupla o političnem in gospodarskem razvoju Slovencev v 19. in v prvi polovici 20. stoletja vabi tudi k razmisleku o globljih zgodovinskih temeljih slovenske državnosti. S tem je njegova monografija izjemno dragocen prispevek k postavljanju osrednjih z zgodovino povezanih dilem slovenske družbe v središče javnega zanimanja.

 

Iz recenzije: zasl. prof. dr. Albina Igličarja: Študija prof. dr. Petra Jambreka z naslovom Ustanovitev Slovenije je izvirno znanstveno delo, ki je ključnega pomena za javno zavest in samozavest slovenskega naroda in njegove države. Monografija poglobljeno, argumentirano, doživeto in analitično prikazuje zavestne procese državne emancipacije Slovencev ter spremljajoče nezavedne in nereflektirane silnice, ki so botrovale našemu političnemu dozorevanju. S tega vidika je Ustanovitev Slovenije nepogrešljiva za objektivno prikazovanje in ocenjevanje družbenih, političnih, pravnih in splošno-kulturnih vidikov vloge in položaja slovenske nacije v svetu. Obravnavana monografija bo dobila mesto med kanoničnimi deli slovenske duhovne ustvarjalnosti. Odločitev, da se vzpostavi slovenska država z vseljudskim odločanjem na referendumu oziroma plebiscitu, predstavlja od njenega nastanka do danes tako rekoč vogelni kamen njene legitimnosti. Na osnovi političnega dogovora v Poljčah, novembra 1990 leta, je bil sprejet v tedanjem predstavniškem telesu (Skupščini RS) pravni akt – Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Le-ta je operacionaliziral sklepe posveta v Poljčah ter nato na temelju rezultatov odločitve na plebiscitu odprl pot za radikalne tranzicijske spremembe slovenske družbe. Besedilo monografije podrobno razčlenjuje okoliščine referendumske odločitve slovenskega ljudstva in opredeljuje iz te odločitve izhajajoče družbene spremembe.

 

Iz recenzije: prof. dr. Darka Darovca: Posebna vrednost tega dela je, da je bil avtor eden od poglavitnih nosilcev procesa osamosvajanja, zato je v tem delu zajetih tudi mnogo podrobnosti, pričevanj in dokumentov, ki so bistveno pripomogli k uspehu tega procesa in so bili doslej neznani širši in ožji strokovni in laični javnosti, pri tem pa je upošteval tudi vso poglavitno referenčno literaturo.

 

In, kar je bistvo. Jambrek v knjigi pravno argumentirano pokaže, da je Republika Slovenija povsem nova država, ki nima nikakršne povezave s prejšnjo nedemokratično Jugoslavijo.

nazaj na vrh