Grozljiva izpoved Mehmedalije Alića, ki je prvi vstopil v rov sv. Barbare: Povedal, kako je snemal lase, spete v kite, z lobanj umorjenih deklet Izpostavljeno

  • Napisal  vir: nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Mehmdalija Alić (Vir: komunistickizlocini.net) Mehmdalija Alić (Vir: komunistickizlocini.net)

Mehmedalija Alić ima grozljive spomine na dogodek, ki je pretresel Slovenijo in svet – odkritje posmrtnih ostankov več kot 3 tisoč žrtev povojnih pobojev v rovu svete Barbare pri Hudi Jami leta 2009. Inženir rudarstva, ki je prvi vstopil v rov, pripoveduje, kako je snemal v kite spete lase z deklet, ki so bila brutalno umorjena v obdobju med 25. majem in 6. junijem 1945 s strani komunistov. Žrtve so pripeljali s tovornjaki, zatem pa so jih slekli do golega in zvezali v skupine po tri. Prvo izmed treh žrtev so umorili in jo skupaj s še živima dvema potisnili v 48 metrov globok jašek. Po tem so trupla prekrivali s posušenim apnom.

 

Eden izmed preiskovalcev masovnega umora v Hudi Jami, Mehmedalija Alić iz Srebrenice v svoji knjigi o strahotah komunističnih zločinov pripoveduje: “Naletel sem na dolge pletene lase, podobne takšnim, kot so jih imele moja mati in sestra ter ostala dekleta, ki sem jih srečeval v otroštvu. S svojo roko sem jih snemal z ženskih lobanj. Strokovnjaki so se pričeli čuditi nad najdenimi kitami las, saj so bile za njihovo statistiko pomembne samo količine človeških kosti.” Naravnost grozljivo, čeprav se ni nihče brigal za kite las, jih je Alić zlagal v posebno kartonsko škatlo in ko je imel priložnost, jih je prinesel iz rova, da se posušijo, nekatere ob radiatorju in nekatere pod soncem. Kot poročajo Komunistički zločini, jih je Alić nato fotografiral pred vhodom v rov. Pozneje se je izkazalo, da približno deset odstotkov posmrtnih ostankov iz rova sv. Barbare pripada ženskam in dekletom.

Alić, ki je prvi vstopil v rov sv. Barbare, v srebreniškem genocidu izgubil številne sorodnike

Alić, ki je bil prvi izmed raziskovalcev, ki so vstopili v rov sv. Barbare v Hudi Jami, je tudi sam v podobnih okoliščinah izgubil številne sorodnike. Poleg drugih je v srebreniškem genocidu leta 1995 izgubil dva brata, njegova domača vas Grujičići, ki se nahaja 25 kilometrov iz Srebrenice ob reki Drini, pa je bila zravnana z zemljo. Inženir rudarstva zadnjih deset let v Sloveniji vodi najzahtevnejše rudarske projekte, med katere je spadal tudi vstop v rov sv. Barbare. “Odkopal sem stari rov, da bi lahko strokovnjaki identificirali posmrtne ostanke nekaterih izmed žrtev, ki so od nekoga brat ali sestra, od nekoga so dedki. Čeprav je težko, storim vse, kar lahko. Tudi jaz čakam, da nekdo izkoplje in identificira posmrtne ostanke mojega mladega brata, ki je bil umorjen v Srebrenici, in ostalih sorodnikov,” pripoveduje.

Foto: Matic Štojs

Poleg Slovencev med žrtvami tudi veliko Hrvatov

V rov sv. Barbare so bile skrite predvsem žrtve, ki so jih pripeljali iz taborišča v Teharju, ter Hrvati z železniške postaje v Laškem, ki je od lokacije rova oddaljena približno dva kilometra. Glede na pričevanje sokrivca pokola, ki je umrl pred več leti, je v nekaj nočeh k rovu pripeljal 23 tovornjakov, napolnjenih z zaporniki, ki so jih umorili. Pošastnost tega je šokirala tudi forenzične znanstvenike, ki naj bi bili vajeni vsega. Od začetka prejšnjega stoletja se je v rudniku izkopaval premog, v srce hriba pa se je vstopalo skozi 320 metrov dolg rov, nato se je tunel razcepil. Leva stran je bila od leta 1945 zazidana, iz desne pa se je premog izkopaval vse do leta 1992.

Huda Jama, rov sv. Barbare (Vir: komunistickizlocini.net)

Komunisti pred prvo dvorano trupel postavili prek 100m ovir, celo iz armiranega betona

Alić je v levi tunel, ki je visok ter širok 2 metra in pol, prvič prišel 31. januarja 2008, ko je z ekipo izkušenih rudarjev naletel na 30 centimetrov debelo pregrado iz opek in betona. Ko so predrli to pregrado, so naleteli še na 70 metrov jalovine in nato na samo 30 metrih še na serijo desetih pregrad iz opeke, ilovice, apna in celo armiranega betona. Med pregradami so našli tudi okostje človeka, ki je skušal iz podzemnega pekla pobegniti med postavljanjem pregrad. Alić pripoveduje, da je umrl pri stropu, verjetno od dehidracije. Še ena žrtev se je nahajala tik pod njim, šlo pa je za mladega človeka. Naravnost šokantno pa je bilo odkritje prve dvorane, samo tam so bili posmrtni ostanki prek 400 žrtev, ki so bili zloženi drug preko drugega in jih je bilo nemogoče prešteti. V drugi jami so bila trupla mumificirana, verjetno zaradi apna, ki je preprečilo dovod kisika in upočasnilo proces razpadanja posmrtnih ostankov žrtev.

J. Ž.

nazaj na vrh