Gospodarstvo

Blažič: Zakaj nisem več kominent na NLBV času, ko Putin steguje prste po Ukrajini, se velja vprašati, koliko je nekdanja Sovjetska zveza navzoča v Sloveniji.

»Slovenija junaška, sovjetska bodeš ti.« Tako nekako se je prepevalo po drugi svetovni vojni do leta 1948, ko je prišlo do preloma med Titom in Stalinom, kar pa ni pomenilo preloma s totalitarizmom. »Princip je isti, sve su ostalo nianse,« v neki svoji stari popevki (o petelinu, pa ne o rdečem, ampak pravem) prepeva srbski glasbenik Đorđe Balašević. Očitno ostaja dediščina sovjetskega imperija pri nas navzoča tudi po letu 1990 in ne bi nas smelo presenetiti, če bi se verz o sovjetski Sloveniji pojavil na proslavi ob dnevu upora, ki bo znova v Stožicah. Tam, kjer smo že lani lahko občudovali prvovrstno ikonografijo rdeče ideologije. Težava je le v tem, kako spraviti veliko Sovjetsko zvezo (danes Rusijo, ki se je povečala še za Krim) v majhno Slovenijo. Retorično vprašanje, ki spominja na znamenite krogce večno pozitivne Maše Kociper.

Gašpar Gašpar Mišič odhaja z vrha Luke KoperNadzorni svet Luke Koper je na današnji seji razrešil Gašparja Gašparja Mišiča z mesta predsednika uprave družbe, in sicer zaradi "nedelovanja uprave", je po seji povedala prva nadzornica Alenke Žnidaršič Kranjc. Njegovo mesto je zasedel Andraž Novak, zdaj član uprave, na tem mestu pa bo predvidoma do poletja.

"Dejstvo je, da je bilo pri zaslišanju uprave glede njihovega delovanja ugotovljeno, da je razdeljena, dva proti dva," je pojasnila predsednica nadzornega sveta in dodala, da je šlo za situacijo, ki je "na žalost upravi oz. predsedniku uprave ni uspelo preseči".

Gašpar Mišič je, kot je poudaril, ponosen na svoj prispevek k razvoju Luke Koper, z razrešitvijo pa da se je končala "vsakomesečna agonija razreševanja predsednika uprave".

"Glede na celotno situacijo čutim olajšanje, kajti ni bilo enostavno delati in sprejeti družbo v stanju, kot je bila, nekaj let brez stabilne in popolne uprave, in doseči takšne poslovne rezultate. Vrednost delnice in tržna kapitalizacija družbe sta se podvojili," je dejal.

Arhar odstopa iz nadzornega sveta NLBFrance Arhar odstopa kot predsednik in član nadzornega sveta NLB, je sporočil na današnji seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Kritičen je bil do korporativnega upravljanja v državi in pomanjkanja razprave o gospodarskih težavah, ki so ključne za prihodnost države, ter tudi ravnanja KPK s poročilom o NLB.

Arhar je na seji odbora - ki je na zahtevo SDS ob zaposlitvi nekdanjega člana senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Roka Praprotnika v Novi Ljubljanski banki (NLB) razpravljal o politiki zaposlovanja v podjetjih v večinski državni lasti ter o naraščajoči sistemski korupciji - spregovoril o "nezaceljeni rani" države, ki se tiče korporativnega upravljanja.

Pričakoval je, da se bodo zadeve izboljšale po vstopu Slovenije v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), a žal ugotavlja, da se ni nič spremenilo. "Pogovarjamo se o kozmetiki, vsebina pa ostaja nedotaknjena," je dodal.

Vse se meče v isti koš, ob kritikah glede bančne luknje in nepravilnostih pravi Arhar. "In če pozivajo k odstopu glede na bančno luknjo - čeprav nimam nobene povezave z njo - morda s svojim zgledom dam priložnost še komu. Tistim, ki so dejansko za to odgovorni," je dejal v izjavi za STA in Radio Slovenija ob prekinitvi seje odbora.

Gorenjska banka lani s 115,6 milijona evrov izgubeObseg bilančne vsote Gorenjske banke se je lani zmanjšal za 12,8 odstotka na 1,56 milijarde evrov, zlasti na račun visokih oslabitev pa je banka leto končala s čisto izgubo v višini 115,6 milijona evrov. Čeprav banka s sedežem v Kranju letos še ne predvideva povečanega obsega poslovanja, pa naj bi bil rezultat spet pozitiven.

Poslovni rezultati Gorenjske banke za leto 2013 so v prvi vrsti odraz razmer v okolju, v katerem banka pretežno deluje, pa tudi globalnih ekonomskih razmer in z njimi povezanega zmanjšanja vrednosti finančnih naložb, je banka objavila na svojih spletnih straneh.

V takšnih razmerah je bilo po navedbah iz banke zagotavljanje varnega in stabilnega poslovanja ključnega pomena, zato je zlasti v razmerju do pravnih oseb zniževala svoje obveznosti, prav tako pa tudi obseg kreditiranja. Na področju poslovanja z gospodinjstvi pa ji je v letu 2013 navkljub nehvaležnim okoliščinam uspelo ohraniti stabilne tržne deleže in zaupanje strank.

Na podlagi rezultatov obremenitvenih testov iz konca lanskega leta, ki so pokazali na potencialni kapitalski primanjkljaj v višini 388 milijonov evrov, so v Gorenjski banki oblikovali načrt dejavnosti za odpravo potencialnega primanjkljaja notranjega kapitala.

Šircelj: Nacionalni reformni program je fantazijski prosti spis brez ukrepovVlada ne predvideva nobenih ukrepov, kako doseči zastavljene cilje iz nacionalnega reformnega programa.

Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je na današnji novinarski konferenci spregovoril o nacionalnem reformnem programu in o zakonu o fiskalnem pravilu. »Nacionalni reformni program je po njegovih besedah »fantazijski prosti spis, brez dejanskih ukrepov. Ta program ni operativen, niso navedeni ukrepi, s katerimi se bodo dosegli cilji.« Glede zakona o fiskalnem pravilu pa je dejal, da je vsebina zakona pripravljena in da bodo o njem potekala nadaljnja usklajevanja med predsedniki parlamentarnih strank.

 

 

Poslanec SDS mag. Šircelj je dejal, da vlada v nacionalni reformni program ni napisala, kako in s katerimi ukrepi namerava zagotoviti 850.000 delovnih mest, glede na to, da je delovnih mest iz dneva v dan manj. » Tudi ne vemo, kako se bo znižala masa plač v javnem sektorju za 5%: ali se bo storilo linearno, ali pa se bo ugotovilo, da je zaposlenih preveč ljudi? Skratka teh ukrepov ni,« je povedal mag. Šircelj. Po njegovih besedah pri nacionalnem reformnem programu manjka tudi pakt stabilnosti, ker je pomembno, kaj bomo dejansko predložili Evropski komisiji in katere zadeve so nujne in bodo morale biti bolj dorečene, da jih bo Evropska komisija sprejela, ker je ugotovila, da imamo makroekonomske neuravnoteženosti.

Mag. Šircelj se je vprašal tudi glede realnost ciljev, ki so določeni. »Če govorimo o ciljih na fiskalnem področju, potem na podlagi današnjih podatkov in informacij ugotavljam, da če se ne bo nič drastičnega spremenilo, so cilji o primanjkljaju v letu 2014 3,2% BDP in leta 2015, 2,5% BDP, nerealni. Vlada bi morala sprejeti ukrepe na odhodkovni strani, saj se še vedno več troši, kot se ustvarja,« je dejal poslanec SDS. Nadalje je še ocenil, da tudi ni prave podlage za sistemsko razdolževanje, saj je zakonodaja v zvezi s tem še vedno preveč zapletena.

»Poleg tega je treba povedati tudi, da se v programu govori o delovanju SDH in o klasifikaciji prodaje podjetij, vendar velik dvom o tem obstaja, saj SDH ni zaživel, ker je koalicija neenotna pri privatizaciji slovenskih podjetij in ker klasifikacije pravzaprav ni,« je dejal mag. Šircelj. Ponovil je, da je na podlagi vsega omenjenega nacionalni reformni program fantazijski prosti spis brez ukrepov, gradivo pa je dejansko premalo operativno, da bi lahko bilo izvedeno.

Socialni partnerji danes tudi o nacionalnem reformnem programuSocialni partnerji se bodo na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) podrobneje seznanili z osnutkom nacionalnega reformnega programa 2014-2015, ki ga mora vlada do konca meseca poslati v Bruselj. V njem vlada načrtuje nadaljevanje in okrepitev že začetih ukrepov in aktivnosti za spodbujanje gospodarske rasti.

V osnutku nacionalnega reformnega programa, ki ga mora Evropski komisiji posredovati skupaj z dopolnjenim programom stabilnosti, vlada med prioritetami izpostavlja stabilnost javnih financ z doseganjem strukturno izravnanega salda do leta 2017 in povečanje zaposlenosti na raven 850.000 delovno aktivnih prebivalcev.

S tem namenom je predvideno podaljšanje že sprejetih varčevalnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju in socialnih transferjev v leto 2015.

Največ pozornosti pa je bila doslej deležna namera o doslednem izvajanju zmanjševanja mase za plače za pet odstotkov, v kar je vključeno zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Predvideva se še racionalizacija javnih zavodov in skladov, s spremembo sistema financiranja občin pa naj bi lokalne skupnosti spodbujali k povezovanju.

Steinbacher za casnik.si: Znižati državne izdatke ali zvišati davke?Je pri reševanju javnih financ v času upada gospodarske aktivnosti bolje zviševati davke, zniževati izdatke ali kombinacija obojega? Je morda bolje znižati davke in izdatke ali zvišati izdatke in znižati davke? Trenutno nakopičen javni dolg je zelo visok in videti je, da bo še naraščal. Kaj nam je storiti za dolgoročno vzdržno financiranje javnega sektorja? Kaj o vprašanju zniževanja javnih izdatkov in gospodarskega okrevanja pravi nedavna soavtorska študija harvardskega profesorja in političnega ekonomista Alberta Alesine?

Trenutne razmere okrog državnega proračuna v Sloveniji bodo šle v zgodovino kot eno izmed najpomembnejših obdobij razvoja naše države. Država je do konca februarja izkazovala 24,6 milijard evrov nakopičenega dolga. Do konca leta pa bo treba za odplačevanje odprtih obveznosti ob upoštevanju nedavne izdaje dveh milijard novih obveznic, izdati vsaj dve milijardi obveznic za ohranjanje ravni zadolženosti in vsaj milijardo in pol novih dolgov za pokritje rednega financiranja proračuna. Pri podaljševanju kroga financiranja zapadlih obveznic z novimi obveznicami gre za obnovo obveznosti in dokler so investitorji pripravljeni to podaljševati in dokler nimajo nekih bolj smiselnih naložb in povišanih lastnih potreb po likvidnosti, je takšna odločitev logična in ekonomsko smiselna. Trenutno stanje na finančnih trgih je polno likvidnosti, tako da je tveganje zamrznitve podaljševanja financiranja nizko. Težava je strukturni del, ki vsako leto k obstoječemu dolgu doda nov dolg. Komentar prinaša kratek prerez strukturnih sprememb v slovenskih javnih financah od leta 2007 do danes.

Po mnenju opozicije vlada ne sprejema nujno potrebnih ukrepovPo nedeljskem dogovoru koalicije o krpanju proračunske luknje v delu opozicije danes opozarjajo, da vlada ne sprejema nujno potrebnih ukrepov. Prvak SLS Franc Bogovič je zaradi tega presenečen in pravi, da je vladna politika na nek način smešna. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa meni, da mora koalicija urediti tudi razmere v lastnih vrstah.

Predsednik SLS Franc Bogovič je ob robu današnje predstavitve kandidatne liste NSi in SLS za evropske volitve poudaril, da je proračunska luknja 1500-milijonska in ne 200-milijonska. Zato ga, kot pravi, preseneča, "kako se vlada nikakor ne odpravi na pot sprejemanja nujno potrebnih reform" za nova delovna mesta in gospodarsko rast.

Govoriti o 200 milijonih proračunske luknje po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine na ustavnem sodišču je po njegovi oceni zavajanje, dogovorjeni ukrepi v koaliciji pa so "lahkotni". V trenutnih razmerah bi morali stopiti skupaj in se odločiti, po kateri poti iziti iz krize, je povedal Bogovič in dodal, da bi to morala biti pot temeljitih reform ter izpostavljenega dialoga znotraj politike in socialnih partnerjev. Kar se počne zdaj, je po njegovih besedah bitka za preživetje vlade do konca mandata, ob njegovem izteku pa bodo razmere v Sloveniji "dokaj klavrne".

"To, kar počne premierka Alenka Bratušek in znova grozi z neko zaupnico kar tako, ne da bi povedala, na kaj jo veže, je na nek način smešno, podobno tej politiki, ki jo aktualna vlada vodi," je še poudaril in spomnil, da ji je že v nedeljo predlagal, naj zaupnico v DZ veže na sprejem zakona za izvedbo fiskalnega pravila.

Marca število brezposelnih še vedno zelo visoko V Sloveniji je bilo marca registriranih 126.730 brezposelnih, kar je 2,3 odstotka manj kot februarja in 3,3 odstotka več kot marca lani. Manj je bilo brezposelnih zaradi stečajev in presežnih delavcev, ob tem pa se je zaposlilo oz. samozaposlilo 8500 oseb, kar na mesečni ravni predstavlja 42,2-, na letni ravni pa 37,9- odstotno rast.

Kot so danes pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje, so marca zabeležili znatnejše znižanje brezposelnosti, saj se je prijavljanje novih brezposelnih oseb umirilo, hkrati pa se je okrepilo zaposlovanje.

Marca se je na zavodu na novo prijavilo 7372 brezposelnih oseb, kar je 7,5 odstotka manj kot februarja in 4,3 odstotka manj kot marca 2013. Med novoprijavljenimi je bilo 1153 iskalcev prve zaposlitve, 1536 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3549 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Maske Demokracije

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/590363MST_1376.jpg

Vabilo na ogled filma Maska demokracije – filma, ki so ga na Planet TV spravili v »bunker«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/233636MST_1395.jpg

V kinu Komuna je bilo mogoče videti precej znanih obrazov, tudi iz sveta politike. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/946078MST_1403.jpg

V prvi vrsti je bilo mogoče opaziti zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/882857MST_1429.jpg

Uvodna beseda je pripadla dr. Vasku Simonitiju, zgodovinarju in nekdanjemu ministru za kulturo. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/475241MST_1434.jpg

Pogled na kinodvorano z druge smeri – le redki sedeži so ostali prazni. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/441416MST_1440.jpg

Film se začenja – po ogledu bo jasno, zakaj ga niso predvajali na Planet TV … (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/866745MST_1455.jpg

Režiser filma Igor Prodnik, nekdanji direktor Vibe filma, ki so ga odslovili iz političnih razlogov. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/181710MST_1463.jpg

Med gledalci je bil tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/362003MST_1493.jpg

Po ogledu filma se je občinstvo nekaj časa zadržalo v avli kinodvorane. (foto: Matic Štojs)