Glavna prioriteta Cerarjeve zunanje politike: Podpira priznanje teroristične Palestine, ki bi namesto miru, palestinsko vprašanje reševala s sveto vojno!

  • Napisal  Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Srečanje palestinskega ministra za zunanje zadeve Rijada al Malikija s slovenskim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem (foto: Twitter) Srečanje palestinskega ministra za zunanje zadeve Rijada al Malikija s slovenskim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem (foto: Twitter)

“Močno me je presenetila izjava zunanjega ministra Cerarja, ki je na tiskovni konferenci skupaj z zunanjim ministrom Palestine al-Malikijem med drugim povedal, da od tega našega načrta nismo odstopili, to je še vedno glavna namera naše zunanje politike,” je za Nova24TV komentiral potezo slovenske vlade Jožef Horvat, član odbora za zunanjo politiko. Zunanji minister Cerar tako nadaljuje z destruktivno zunanjo politiko, s katero je v prejšnji vladi pričel že njegov predhodnik Karl Erjavec.

Ob tem je poslanec NSi Jožef Horvat poudaril, da “ne odrekamo pravice do lastne države vsakemu narodu na zemeljski obli”, a je bila po trditvah Horvata, ki je vodil odbor za zunanjo politiko v prejšnjem mandatu, ravno Cerarjeva vlada tista, ki je odbor prosila, da naj postopek priznanja Palestine zaustavijo. Predlagateljica priznanja Palestine je bila takrat poslanska skupina takrat še Združene Levice. Takrat je bilo splošno sprejeto mnenje, da mora predlagateljica priznanja neke nove samostojne države biti vlada in ne poslanska skupina. Horvat dvomi v uspešnost Cerarjevega formiranja skupinice držav EU, ki bi si prizadevala za priznanje EU, saj je “specifična teža Slovenije oziroma slovenske vlade v institucijah Evropske unije, razen parlamenta, praktično enaka nič in dvomim, da bo gospod Cerar na svojo stran dobil vsaj še dva, tri ali štiri svoje kolege zunanje ministre”.

Zunanji minister Miro Cerar se je v sredo v Ljubljani srečal s palestinskim zunanjim ministrom Riadom al-Malikijem. Ob srečanju s palestinskim kolegom je Cerar povedal, da si Slovenija z manjšo skupino držav članic EU še naprej prizadeva za priznanje Palestine, to pa tudi ostaja glavna namera slovenske zunanje politike. “Nadaljevali bomo z aktivnostmi, da se v Evropski uniji čim prej oblikuje manjša skupina držav članic, ki bi skupaj s Slovenijo priznala Palestino kot neodvisno državo,” je po poročanju STA na novinarski konferenci z al-Malikijem povedal Cerar in dodal, da je to “še vedno glavna namera naše zunanje politike”. Cerar se je tako skupaj z manjšo skupino neimenovanih držav članic EU zavzel, da bi priznanje palestinske neodvisnosti postalo resničnost. “Od tega našega načrta nismo odstopili.”

Glavna prioriteta slovenske zunanje politike priznanje Palestine

Al-Maliki je bil Cerarjevih prizadevanj vesel. “Vemo, da obstaja volja za to, vendar verjetno čakajo na pravi trenutek. Upamo, da bo ta pravi trenutek napočil kmalu,” je povedal palestinski zunanji minister.

A ni ostalo samo pri prizadevanjih za palestinsko neodvisnost. Cerar je zagotovil, da bo Slovenija še naprej nudila finančno in humanitarno pomoč, kakor tudi podporo v mednarodnih organizacijah.
Tako lahko vidimo, kako izgleda, ko slovenska zunanja politika bolj kot za lastne skrbi za interese neke druge entitete. V tem primeru Palestine, ki v svetu niti ni priznana. Še en avtogol za slovensko zunanjo politiko. Namreč, medtem ko nam prizadevanje za interese Palestine kupi bore malo naklonjenosti med Arabci, pa je ta odločitev Sloveniji zaprla številna diplomatska vrata na Zahodu, še posebej v ZDA. Tam namreč šteje mnenje Izraela. In pričakovati je, da Izrael na slovenski odnos do neodvisne Palestine ne bo gledal z odobravanjem.

Al-Maliki obisk v Sloveniji izkoristil za obračunavanje z Izraelom

Al-Maliki je obisk v Sloveniji izkoristil za poziv Izraelu za priznanje pravice “palestinskega naroda” do samoodločbe in neodvisnosti ter k pristopu k političnim pogajanjem s Palestinci, ki bodo osredotočena na rešitev dveh držav. Iz al-Malikijevih izjav je tako razbrati, da je obisk v Sloveniji zgolj izgovor za še en obračun z Izraelom, kajti ni jasno, kakšno korist ima od tega Slovenija.

Slovenija je do zdaj svojo največjo humanitarno donacijo namenila ravno Palestini, šlo je za pol milijona evrov za postavitev obrata za razsoljevanje vode v Gazi. Preostalih 70 milijonov naj bi po trditvah STA primaknila Evropska komisija.

Palestinskega vprašanja ni mogoče rešiti brez tega, da bi zagotovili vsaj minimalne pogoje za to, da bi dve državi nastali v miru in tudi živeli v miru
Vodja SDS Janez Janša je že novembra 2014 na parlamentarnem odboru za zunanjo politiko ob obravnavi točke “Priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države” dejal, da palestinskega vprašanja ni mogoče rešiti brez tega, da bi zagotovili vsaj minimalne pogoje za to, da bi dve državi nastali v miru in tudi živeli v miru.

“Miroljubni” palestinski izgredniki (Foto: Twitter)

Kot je dejal, je najmočnejša politična sila v Palestini Hamas, ki ima večinsko podporo tudi med prebivalstvom. “S spletne strani sem natisnil zadnjo različico statuta Hamasa v angleščini, ki je na voljo, in vam bom prebral samo šest stvari iz tega statuta. V preambuli njihove ustave, kot oni to imenujejo, piše: ‘Da bo Izrael obstajal samo toliko časa, dokler ga islam ne bo preplavil.’ V trinajstem členu piše: ‘Iniciative tako imenovane mirne rešitve in mednarodne konference so v nasprotju z osnovnim principom Hamasa.’ V zadnjem odstavku trinajstega člena piše: ‘Ni druge rešitve za palestinsko vprašanje kot sveta vojna. Ni mogoče rešiti palestinskega vprašanja drugače kot s sveto vojno – džihadom.’ 17. člen, ki bo zanimiv za kolegice poslanke, nima pa neposredne veze s palestinsko državo, ali pa tudi, govori o vlogi muslimanskih žensk: ‘She is the maker of man.’ Njena vloga je, da vzgaja otroke za sveto vojno. Potem imamo 28. člen, kjer se od vseh sosednjih arabskih držav, ki obkrožajo Izrael, zahteva, da omogočijo, da odprejo svoje meje borcem svete vojne do dokončnega uničenja Izraela. V predzadnjem členu piše, da je opustitev boja za uničenje Izraela in delo proti /nerazumljivo/ veleizdaja in naj bo prekleta v Alahu. Poglejte, to je uradni dokument politične sile, ki ima zaradi takšnih in drugačnih razlogov in zgodovine, tudi zaradi napak druge strani in mednarodne skupnosti, daleč večinsko podporo v Palestini.“

Rešitev dveh držav bi zahtevala krepitev Palestine, ki pa na Zahodu nima podpore, saj velja za satelit Irana

O predlagani rešitvi dveh držav pa je za Nova24TV spregovori tudi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je povedal, da ima izraelsko-palestinsko vprašanje dolgo in razburljivo zgodovino. “29. novembra 1947 so Združeni narodi izglasovali Resolucijo 181, ki naj bi razdelila nekdanji ‘palestinski mandat’ Velike Britanije na judovsko in arabsko državo. V Palestini so bili takrat Judje v manjšini. (Jugoslavija se je pri glasovanju vzdržala.) Ideja o dveh državah (in posebnem položaju Jeruzalema) skratka izvira iz OZN. Judje so resolucijo sprejeli, Palestinci oz. arabske države pa ne. Arabske države, ki so želele izgnati Jude iz Palestine, so maja 1948 začele 9-mesečno vojno, v kateri so bile poražene, okrepila pa se je izraelska država. Izraelsko-palestinski spor je bil povezan s hladno vojno med demokratičnim Zahodom in komunistično Sovjetsko zvezo. Arabci so napad ponovili leta 1967, bili poraženi, položaj pa so leta 1978 rešili Američani s sporazumom med izraelskim ministrskim predsednikom Beginom in egiptovskim predsednikom Sadatom v Camp Davidu.”

Rupel je ob tem izpostavil, da se je od ustanovitve Izrael okrepil in povečal “predvsem po zaslugi judovske svetovne solidarnosti in izdatne finančne in vojaške podpore ZDA”, in opozoril, da bi za ustanovitev palestinske države morali imeti Palestinci podobno podporo kot Izraelci, a ta ostaja pod vprašajem, saj “Palestince danes tudi v Evropi vidijo kot zaveznike Irana, kar zelo povečuje problem”.

Po Ruplovem mnenju slovenska zunanja politika “omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v EU oziroma v Natu. Cerarjeva izjava, da ‘bi Slovenija Palestino priznala skupaj z manjšo skupino držav članic Evropske unije, češ da bi tako priznanje imelo učinek’, pomeni, da gre za težko in kontroverzno odločitev. V zunanji politiki pa se Slovenija ne bi smela ozirati na domačo politiko in na radikalizem stranke, kot je Levica”.

Ivan Šokić

nazaj na vrh